Gnojila, Rastline in dom, Sadni vrt, Talni izboljševalci, Urejanje okolice, Zelenjavni vrt

Zemlje in substrati za presajanje

Prihaja čas sajenja in večina izmed nas zopet ugiba kakšno zemljo ali substrat izbrati to sezono. Marsikdo si zemljo pripravi sam, iz svojega komposta, z dodatkom težke zemlje in šote, nekateri sadijo v čisto vrtno zemljo, spet drugi v komposte, tretji  v kupljene rastne mešanice in še mnogo podobnih primerov bi lahko našteli.

Če pogledamo osnove, govorimo o substratih in zemljah, substrati  so mešanice različnih komponent kot so bela in črna šota, kompost, lesna vlakna, perlit, vermikulit, plovec, lava, mleto lubje, kremenov pesek in podobni materiali.

ABC zemlj in substratov

Substrate uporabljamo za sajenje v korita, lonce, posode, obešanke, zelene strehe in stene, in v druge omejene površine.

Zemlje  so običajno v gredicah, rastlinjakih, toplih gredah in drugih zunanjih zasajenih površinah in so načeloma mineralne osnove, ki je lahko v raznih kombinacijah ilovnate, glinene, meljaste in peščene teksture.

Plodnost tal je odvisna od globine profila, vodno zračne kapacitete in kakovosti organske mase ali humusa v tleh. Kakovost humusa pa zopet določajo izvor biomase in talni mikroorganizmi, ki predelujejo organsko maso in pripravljajo hranila za rastline. Seveda na rodovitnost vpliva še mnogo drugih dejavnikov kot so deževniki, mikoriza, vnos hranil, izpiranje, namakanje, osvetlitev, obdelava, mulčenje in še in še faktorjev.

Zemlja je konstantna dobrina, ki jo moramo negovati in vzdrževati saj nam služi stoletja.  Za zemljo skrbimo s pravilno obdelavo, vnosom organske mase ali humusa, pravilnim dognojevanjem in zalivanjem. Prava razmerja teh ukrepov nam bodo prinesla visoko rodovitna in stabilna tla. Na žalost se prevečkrat dogaja, da vrtičkarji pretiravajo pri vnosu humusa in hranil v tla, pretiravajo s frezanjem tal in uničevanjem strukture, premočnim zalivanjem, uporabo napačnih gnojil in podobno.

Uporaba substratov

Substrati so nasprotno od zemlje kratkotrajni, največkrat za eno sezono razen mineralnih, ki so dokaj trajni.

Substrati  se uporabljajo:

1.  V koritih, posodah
2.  Obešankah
3.  Gredicah z enoletnim oz. sezonskim cvetjem
4.  V notranjih lončnicah kjer zdržijo nekaj let
5.  Za setve, kjer jih potrebujemo en mesec ali dva in v podobnih primerih.

Substratov, predvsem šotnih torej ne uporabljamo za trajne nasade v koritih, za zeleno infrastrukturo kot so zelene strehe, stene, parkirišča, zunanja korita s trajnimi nasadi, trajni nasadi ob zgradbah in druge večletne zasaditve. V ta namen je bolje uporabiti zemeljsko kompostne mešanice, ki so po sestavi nekje na sredini med substratom in zemljo, še najbolj primerne pa so mineralne mešanice zemlje in ekspandiranih mineralov z dodatkom komposta.

Vrste substratov

Poznamo več vrst substratov, kar pa na žalost kupci ne razločijo in po večini tudi ni napisano na embalaži. Zaradi tega so tudi razlike v ceni in posledično v kakovosti in količini pridelka ali v razrasti in cvetenju okrasnih rastlin.

  • Osnovni substrati, ki izhajajo iz intenzivnega vrtnarstva so belo šotni substrati.

Narejeni so iz 60 do 100 % bele šote, fine do srednje fine frakcije z dodatkom startnih hranil, do 50 kg gline na kubični meter, in nekaj dolomita. Včasih jim dodajajo do 40 % črne šote ali komunalnega komposta, da izboljšajo vodno in puferno kapaciteto. Ti substrati so lahki, na prostem jih odnaša dež in veter in v enem letu preperijo do 50 % volumna.

  • Bolj težki in kakovostni so substrati iz kakovostne črne šote, ki zadržujejo več vode in dalj časa- Neuhaus SUBSTRAT N8

Zadrževanje hranil je dosti boljše, vsebujejo pa tudi veliko huminskih kislin, ki so esencialne za dobro rast rastlin. Črni šoti dodajajo do 30 % bele šote, glino, perlit, kremenov pesek, plovec in razne dodatke za zračnost in drenažo, ki zna biti problem v deževnem vremenu in v slabo dreniranih posodah.

Na našem trgu so najbolj kakovostne severno nemške črne šote in visokogorske avstrijske črne šote. Madžarske so na seznamu najnižje, saj so pridobljene po napačnih postopkih in vsebujejo preveč soli. Glavno pravilo pri pridobivanju črne in bele šote je, da mora premrzniti v tankih slojih in se potem osušiti. Takrat se šota odpre, da lahko vsrka vodo in jo zopet sprošča koreninam.

Tem primešajo do 30 % bele šote, da znižajo kislost in povečajo vpojnost in strukturo substrata. Po večini so to ‘Low Budget’ substrati, ki se prodajajo v lepi embalaži. Rast v njih je po navadi zelo neenakomerna in počasna zaradi pomanjkanja hranil, ki jih porabijo bakterije za predelavo celuloze v substratu in zaradi slabe in nestabilne strukture.

Pridoljeni z ekstruzijo ali razvlaknenjem lesa in mletjem lubja, ki ga kratkotrajno kompostirajo. Ti substrati so namenjeni uporabi za mulčenje in saditve na prostem, trgovci pa jih na veliko prodajajo kot zemljo za rože.

Uporabljajo vrtnarji, vendar za sajenje na sončnih legah izbirajte takšne z dosti gline, to je vsaj 50 kilogramov na kubični meter. Dobri dodatki so tudi zeoliti, plovci, diatomejske gline, lave in podobni visoko porozni materiali.

Ti substrati so sestavljeni iz bele in črne šote z dodatkom gline, dolomitne moke, startnega gnojila in raznih dodatkov za zračnost in zadrževanje vode. Imajo točno določeno in stabilno strukturo. Cenovno so nekoliko dražji, vendar dokaj zagotovo nudijo uspeh pri vzgoji rastlin.

Posebni substrati

  1. Posebni substrati so  EKO certificirani

V bistvu niso nič posebnega, razen, da je beli šoti ali lesnemu kompostu dodano certificirano ekološko gnojilo namesto mineralnega startnega gnojila. Redki EKO substrati so kakovostni s pravim razmerjem bele in črne šote ter pravim zelenim kompostom.

  1. Čisto posebni pa so mineralni substrati- Humko VULKAHUM

Sestavljeni iz raznih vulkanskih in glinenih ekspandiranih mineralov in so namenjeni za dolgotrajno uporabo kot so zelene strehe, zelene stene, cvetlična korita s trajnimi zasaditvami na prostem, zelena parkirišča, drevoredi, krožišča, stepski nasadi, skalnjaki in podobno. Mineralne substrate lahko uporabimo tudi za izboljšanje prej naštetih organskih substratov.

Proizvajalci substratov

Pridelovalci in proizvajalci šotnih substratov se v množini nahajajo v severni Nemčiji, na Nizozemskem, v Baltiku, Belorusiji, Ukrajini, Poljski.

Večina proizvodnje se je v zadnjih dveh desetletjih preselila v Baltik, saj se v Nemčiji koncesije za šotišča počasi ukinjajo, zahtevana revitalizacija šotišč pa tudi ni več tako poceni in sploh se šotišča smatrajo za okoljsko sporna.

Kompostni substrati se proizvajajo dokaj enakomerno po vsej Evropi, predvsem v razviti, kjer so bili okoljski standardi prej sprejeti in kompostarne prej v pogonu.

Za slovenski trg se velik del kompostnih in šotno kompostnih substratov proizvede na Češkem, kjer jih proizvajajo za slovenske blagovne znamke, sledi Avstrija in nato Nemčija in Baltik, ki vključuje Litvo, Latvijo in Estonijo.

Seveda se pri nas prodajajo tudi kakovostni italijanski substrati vseh naštetih tipov, in tudi vrhunski nizozemski za najboljše vzgoje.

Skratka, pri substratih velja, da najboljše kupite pri vrtnarju, ki jih tudi sam uporablja in ne upa riskirati slabe kakovosti v svoji proizvodnji.

Poleg vseh tujih imamo tudi tri večje slovenske proizvajalce substratov, dva, Agroruše in Cinkarna Celje, proizvajata šotne substrate, in mi, Humko Bled, pa vse vrste hobi in profesionalnih mešanic.

Ostali domači proizvajalci  imajo dokaj majhen delež, predvsem so specializirani v posebnih namenskih substratih, vse  večje blagovne znamke pa se po večini proizvajajo na Češkem in v Avstriji.

Nekaj pravil ob uporabi substratov

Kadar uporabljamo substrate moramo upoštevati nekaj pravil :

redno zmerno zalivanje. Po substratu, v vodno rezervo, na sončnih rastiščih tudi večkrat dnevno po potrebi.

redno gnojenje s kakovostnimi gnojili. Ne uporabljajte poceni in konvencionalna kmetijska gnojila. Samo kakovostna gnojila nudijo rastlinam vsa potrebna in dostopna hranila. Šotnim in lesnim substratom brez zadostne gline ali zeolitov primanjkuje železa, kalcija in magnezija in bodo rastline klorotične, zato jih zadosti in pravilno gnojite.

pri gojenju plodovk dodajajte kalcijeva gnojila

Šotne, kompostne in lesne substrate za balkonske zasaditve uporabljamo samo eno sezono. Kakovostne substrate po sezoni stresite na kompostni kup, kjer se bodo mineralni dodatki ponovno uporabili v pridelanem in obogatenem kompostu. Cenenih (Low Budget) substratov, ne strešajte na kompostni kup ali gredice, ker znajo imeti visoke vrednosti kritičnih težkih kovin, ki se ob večkratnem odlaganju takšnih substratov, koncentrirajo čez dovoljene meje.

Kupljene substrate s kompostom vedno preglejte, da ne vsebujejo ličink hroščev, strun in drugih talnih škodljivcev, ki bodo napadli vaše rastline. Deževniki za zunanje saditve niso škodljivi, ampak koristni. V notranjih zasaditvah pa niso zaželeni.

– Za določene skupine rastlin kot na primer surfinije, milijon zvončke, fuksij,  kupujte namenske substrate.

Izogibajte se določenim komunalnim kompostom z bazično reakcijo tudi do pH 9, ki se v vedno večjih količinah prodajajo na trgu.

Če substratu dodajate vrtno zemljo, krtinovko in podobno, jo prej dajte v pečico na 120 °C za dobro uro. S tem uničite škodljivce in patogene organizme. Težko zemljo dodajamo zaradi boljšega zadrževanja vode in hranil, ne pa zaradi živalske raznolikosti naše zemlje.

Zaradi okoljskih gibanj in splošne okoljske zavesti so proizvajalci substratov prisiljeni k novim rešitvam kot so lesna vlakna, lesni komposti, lubna šota in komposti, kokosova šota in vlakna, kamena volna, plastična vlakna in razni minerali. Slednji se uporabljajo predvsem v hidroponiki in akvaponiki, ki bosta verjetno zelo aktualni v prihodnje saj so substrati veliko bolj trajni, enostavni za zalivanje (avtomatsko poplavljanje) in omogočajo velike pridelke.

Kljub vsemu še vedno ni na razpolago kakovostnega  in ugodnega substrata, ki bi nadomestil šotne substrate in prav zato bodo šotišča navkljub Ramsarski konvenciji,  še kar nekaj časa aktualna. Kot zanimivost naj omenim, da je Slovenija ena redkih držav na svetu, ki popolnoma prepoveduje eksploatacijo šote, čeprav se je kljub temu vsako leto izkoplje kar lepa količina za ‘posebne potrebe’.

Ravno zaradi teh restrikcij se veliko proizvajalcev zateče k cenenim kompostnim substratom, ki pa večkrat vsebujejo mejne koncentracije težkih kovin in pri večletni uporabi in recikliranju komposta na domačem vrtu privede do preseženih vrednosti težkih kovin v pridelani zelenjavi. Večkrat so odkrili skrivanje problematičnih odpadkov v substratih kot so livarski peski, težke kovine, pepeli, papirne pulpe in podobno. Pred petnajstimi leti in več smo v Sloveniji pokupili stotine vlačilcev poceni avstrijske zemlje iz kanalizacijskega mulja z domnevno preseženimi vrednostmi težkih kovin. Vsaj v Avstriji te zemlje ali komposta niso smeli prodajati.

Na slovenskem trgu lahko dobite vse tipe in kakovosti vrtnarskih in hobi substratov. Po večini vam pa nihče, razen vrtnarjev, ne zna povedati porekla in izvora.  Za malo denarja ne pričakujte vrhunskih rezultatov, ker le ti niso možni. Večkrat se stranke pritožujejo, da so v vrečki dobili samo les in lubje namesto zemlje.

Včasih se pritožujejo, da je namesto zemlje samo žaganje, kar je v bistvu bela šota, ki še ni namočena ali substrat z lesnimi vlakni in zelenim kompostom.  Skratka, tehnologija proizvodnje substratov je veliko bolj zahtevna kot izgleda na prvi pogled, in ko se pogovarjamo o pridelavi hrane, je to še toliko bolj pomembno. Tudi če se vam vprašanje substrata ali zemlje zdi povsem brez pomena, se vseeno vprašajte na kakšnih osnovah pridelujemo zelenjavo  in kako to lahko vpliva na naše zdravje, še posebej pa na zdravje otrok.

 

Tudi če se vam vprašanje substrata ali zemlje zdi povsem brez pomena, se vseeno vprašajte na kakšnih osnovah pridelujemo zelenjavo  in kako to lahko vpliva na naše zdravje, še posebej pa na zdravje otrok.

Za pomoč in nasvete se lahko obrnete na nas.

Vir fotografij: lastne in internet.

Vaša ekipa HUMKO.