ZASADITEV BREŽINE
Pogosto se doma skoraj vsak izmed nas sreča z vsaj eno brežino. Pogosto ne vemo kaj z njo, bi jo zasadili ali zatravili. No če se tudi vi najdete med temi, ki ne veste kaj z njo, si preberite naše nasvete kako estetske in erozijske težave rešiti. V nadaljevanju si boste lahko prebrali, kako pripraviti brežino, glede na njen naklon in lego, kako jo zasaditi in kasneje vzdrževati.
PRIPRAVA BREŽIN
PRIPRAVA PODLAGE
Sprva je potrebno brežino pravilno pripraviti, zato najprej odstranimo vrhnji sloj zelenja in zemlje, kar storimo ročno ali s pomočjo herbicidov. Ko je površina brežine očiščena, jo nežno pokopljemo in zravnamo z grabljami, ter odstranimo večje kamenje, ki bi lahko oviralo enakomerno pritrjevanje zastirke.
ZASTIRKA
Izbira vrste zastirke, je pogojena z naklonom brežine. V primeru, da gre za bolj položen naklon, lahko uporabimo za zastirko tudi lubje, okrasno kamenje ali vulkansko lavo. V primeru, da preprečimo rast plevelov, je pametno pod te zastirke vseeno položiti folijo proti plevelu. Ko pa se lotimo bolj strme brežine, pa se poslužujemo uporabo kokosovih zastirk. Te so na voljo kot kokosova tkanina in kokosova mreža. Tkanina je primerna za zadrževanje brežine srednje strmine, kokosova mreža pa za zelo strme brežine. Kokosove zastirke imajo zelo dobro proti erozijsko funkcijo. V primeru, da si ne želimo izraščanja plevela, pod kokosovo zastirko položimo še PVC folijo. Vse pritrjujemo s posebnimi pritrjevalnimi klini.
POLAGANJE ZASTIRKE IN PRIPRAVA ZA SAJENJE RASTLIN
Na položnejših brežinah, položimo PVC folijo za preprečevanje rasti plevela, nato v njo naredimo zareže v obliki križa, ki jih zavihamo navznoter, in tako pripravimo na sajenje. Pred polaganjem folije je smiselno postaviti tudi namakalni sistem. Ko so rastline posajene čez folijo posujemo izbrano vrsto zastirke ( lubje, vulkanska lava, verdski kamen, prodec).
Na strmejših brežinah, prav tako če želimo poskrbimo za namakalni sistem, potem položimo PVC protiplevelno folijo, na njo pa kokosovo tkanino ali mrežo. Kokosova zastirka v roku 3 let razpade, vendar to ni težava saj se rastline v tem časovnem obdobju že dovolj razrastejo ter prekrijejo površino. Pri polaganju zastirke in folije je zelo pomembno, da se robovi prekrivajo, saj na tak način preprečimo rast plevela. Zastirko pritrdimo s klini na na določeno razdaljo, nekje pol metra, na zgornjem in spodnjem robu brežine pa jo vkopljemo v zemljo.
Na brežinah, kjer smo uporabili kokosovo zastirko moramo vanjo narediti križ in zavihati robove tako, da v zastirki dobimo okrogle odprtine v katere nato sadimo rastline. V to odprtino izkopljemo sadilno jamo v katero bomo nato dodali humus ali kompostno zemljo. Ali pa pripravimo podlago za polaganje sedum tepihov.
ZASADITEV BREŽINE
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ZASADITEV BREŽINE
- Vrsta zemeljske podlage ( ilovnata, prodnata ali gozdna zemlja) in že utrjena podlaga ali na novo urejena podlaga
- Naklon, ki določa s čim prekriti brežino ali kokosovimi vlakni ali lahko uporabimo lubje ali drugo vrsto dekorativne zastirke. Poleg tega naklon določa izbor rastlin. Kolikšno maso brežina lahko vzdrži bodisi grmovnice ali nižja drevesa ali le prekrovne rastline.
- Lega, sončna ali senčna
- Vloga v vrtu, lahko je dekorativna ali funkcijska v smislu zadrževanja zemljišča, proti eroziji.
SISTEM ZASADITVE BREŽINE
Sistem sajenja brežine je pomemben, razdelimo ga lahko na tri dele:
- zgornji rob brežine zasadimoo z nizkimi prekrovnimi grmovnicami za lep zaključek
- srednji del zasadimo s prekrovnimi rastlinami in grmovnicami za popestritev vmesnega prostora
- spodnji rob brežine pa pustimo nezasajen, saj se bodo rastline iz srednjega dela brežine razrasle ali prevešale na spodnji del.
UPORABA SADILNIH PNC TABLET
- najprimernejše: osmo, hidro in mikohum
- pripomorejo k manjšemu izpiranju hranil iz brežine
- pripomorejo k boljšemu zadrževanju vlage v tleh
- za hitrejšo in gostejšo ukorenitev
IZBOR RASTLIN ZA ZASADITEV BREŽINE
RASTLINE ZA POLOŽEN NAKLON
Za manjše brežine je izbor rastlin lahko zelo pester. Na njih lahko sadimo skoraj vse velikosti rastlin. Vse od višjih grmov ( dreni, javorji, leske in brogovite), nižji pokrovnih iglastih in listopadnih grmov ( panešpljica, koteničevje, medvejke, ruševje, brini), nizke trajnice s šopasto razraslimi koreninami ( okrasne trave, maja meta svetin in podobne).
Z ekstremno strme brežine se običajno uporabljajo rastlinski tepihi prekriti s sedumi. Uporabimo lahko tudi vzpenjalke (bršljan, vinca), te s svojimi stebelnimi koreninami dobro utrjujejo teren in preprečujejo erozijo.
10 TOP RASTLIN ZA ZASADITEV BREŽIN
- COTONEASTER ( DAMERII, HORIZONTALIS) ALI PANEŠPLJA- je vednozelena rastlina, ki poleti cveti z drobnimi belimi cvetovi in pozimi krasi brežine z izrazitimi rdečimi plodovi. Sorte panešplje so lahko popolnoma plazeče in v višino ne presežejo 5 cm, lahko pa so tudi grmičaste rasti z višino do 100 cm. Vse sorte so zelo dobro odporne na rez, to lahko izvedemo na robovih brežin, ter enkrat letno po površini rastlin, za enakomerno razrast.
- EUONYMUS FORTUNEI ALI TRDOLESKA- lahko jo sadimo kot soliterno ali v manjših skupinah. Ima vednozelene liste, ki se barvno razlikujejo glede na sorto trdoleske. Nekatere sorte so pisanolistne vse od zeleno-bele in rumene. Druge pa se pozimi obarvajo v rožnato rdeče tone. Trdoleska je zelo nezahtevn glede vrste tal, rez izvedemo enkrat letno, za bolj kompaktno in enakomerno razrast.
- LONICERA NITIDA ALI KOSTENIČEVJE- listke ima podobne panešplji, vendar je bolj grmičaste rasti, v višino zraste do nekje 50 cm, zato je dobra rastlina za zasaditev brežin. Spomladi tvori majhne bele cvetove, ki se nato spremenijo v temno vijolične jagode. Kar se tiče obrezovanja, je sama razrast kosteničevja sama po sebi lepa, lahko ji v začetni fazi rasti namenimo rez za izboljšanje gostote rasti. Na splošno pa je ta vrsta dobro odporna na sušo in mestne zasaditve.
4. HEDERA HELIX ALI BRŠLJAN- vednozelena rastlina, ki sčasoma popolnoma prekrije površino. Sorte s zelenimi listi so zelo tolerantne na senčna rastišča, medtem ko so pisanolistne sorte bolj primerne za polsenco. Bršljan ima poleg estetske funkcije tudi dobro absorbcijsko in protierozijsko funkcijo, saj s pomočjo stranskih stebelnih korenin skrbi za oporo in absobcijo vode. Bršljan običajno sadimo 3 do 4 sadike na tekoči meter, saj se ena linija rastlin razraste na dobre 2m površine.
5. SYPHORICARPOS SP. ALI BISERNIK- je listopadna bujno rastoča rastlina. Je odlična za sajenje na brežine, saj potrebuje dobro odcedna tla. Poleti na sebi tvori belo rožnate cvetove, ki jih skozi celotno zimo nadomestijo belo rožnati plodovi. Z gostim koreninskim spletom preprečuje površinsko erozijo tal. Dobro prenaša rez, za nižjo prekrovno ploskev priporočamo sorto 'Hancock'.
6. STEPHANANDRA INCISA ALI VENČKAR- prav tako listopadna grmovnica z krpatimi zelenimi listi, ki se jeseni obarvajo v rumeno oranžne tone. V višino zraste do 60 cm, mlajše rastline porežemo po cvetenju konec poletja, pri starejših rastlinah pa priporočamo pomladitveno rez, s katero odstranimo en tretjino starih stebel, ki jih porežemo pri tleh.
7. JUNIPERUS ( HORIZONTALIS, COMMUNIS, PROCUMBERS) ALI BRIN- brin je iglavec, ki nam ponuja veliko različnih vrst, ki so zelo primerne za zasaditve brežin. Prekrovne sorte sicer rastejo počasi, vendar sčasoma tvorijo goste preproge na površini, ki močno ovirajo rast plevelu. Zelo dobro prenašajo sušo, tolerantni so tudi na škodljivce in bolezni. Ne smemo pozabiti na spomladansko in jesensko gnojenje z gnojilom, ki ima visoko vsebnost magnezija, za preprečevanje rjavenja iglic.
8. PINUS MUGO 'MOPS' ALI RUŠJE- je vednozeleni iglavec s temno zelenimi iglicami in grmičasto rastjo. V višino in širino zraste od 0,5 do 1m. Sadimo ga na sončna ali delno senčna rastišča. Glede tal je nezahteven. Obrezujemo ga po potrebi, spomladi pred odganjanjem oz. ga pinciramo. Je zelo primerna rastlina za sajenje v skalnjake in tudi na položnejše brežine.
9. ROSA SP. ALI PREKROVNA VRTNICA- nizke prekrovne vrtnice so odlična alternativa zimzelenim ali iglastim vrstam rastlin. Še posebej primerne so za tiste, ki si želijo bujno cvetočih brežin. Te vrste vrtnic nas razveseljujejo z majhnimi raznobarvnimi cvetovi. So bolj odporne na škodljivce in bolezni, kot druge vrste vrtnic. Cvetijo dvakrat letno, prvič zelo bujno, drugič prav tako, vendar moramo poskrbeti, da po prvem cvetenju odstranimo vse odcvetele cvetove. Spomladi in jeseni jih pognojimo.
10. POTENTILLA FRUTICOSA ALI GRMASTI PETOPRSTNIK- še ena cvetoča grmovnica, posuta z rumenimi, belimi, oranžnimi ali rdečkastimi cvetovi. Vrste petoprstnikov, se dobijo v višji rasti približno 100 cm in nižji nekje 40 cm. So listopadne, enkrat letno jih obrežemo, običajno po cvetenju. Ustrezajo jim sončna lega in dobro odcedna tla.
VZDRŽEVANJE BREŽIN
Vzdrževanje brežine, je najbolj odvisno od rastlinskega materiala, ki je na brežini zasajen. Običajno gnojimo rastline z založnimi gnojili v zgodnjem spomladanskem ali poznem poletnem času. Večina rastlin potrebuje letno rez za kompaktnejšo rast. Posamezne rastlinske vrste potrebujejo tudi namensko rez. Kar se tiče odstranjevanje plevela, teh težav ni v primeru uporabe pvc folije, če je ne uporabimo, pa je potrebno ročno odstranjevanje predvsem v začetni fazi rasti rastlin. Kasneje, ko je celotna površina preraščena je tovrstnega dela minimalno. Kar se oskrbe z vodo tiče je najboljša napeljava zalivalnega sistema v začetni fazi priprave brežine.