Obrezovanje na vrtu
REZ DREVES
Kdaj je najprimernejši čas?
Jesensko zimska rez za večino dreves ni primerna, saj so takrat v dobi mirovanja in takrat ne tvorijo poganjkov in ne debelijo starih vej. meseci od oktobra do januarja zato niso primerni za res, saj so rezne rane preveč izpostavljene okužbam in mrazu. Izjema je na primer jablana, ki prenese tudi obrezovanje v zimskem času, saj gre za trpežno drevesno vrsto, kiji rez v tem času spodbudi močno spomladansko rast poganjkov.
Pozno pozimi in spomladi, je čas za obrezovanje večine dreves. Izjema so listavci in sadno drevje. V tem obdobju po navadi ni več tako hudega mraza, kar ne prinaša nevarnosti pomrznjenih ali posušenih poganjkov. Pozno spomladi obrezujemo drevnino in grme, ki cvetijo spomladi. Najbolje je počakati do aprila ali celo maja. Razlog je v tem, da spomladi cvetoče rastline cvetne popke zasnujejo že tekom prejšnjega poletja. Če le te rastline prehitro obrezujemo, lahko močno oslabimo cvetenje. Če pa drevesa obrežemo po cvetenju, dobijo možnost za razvoj popkov, ki bodo zacveteli naslednje leto.
Z rezjo v poletnem času, ne naredimo rastlinam veliko škode. Do poletja so sokovi v rastlinah že porazdeljeni in počasi upadejo. Zato se rezna mesta hitro zacelijo in zasušijo, ter zaprejo s posebnim veznim tkivom, kar prepreči vstop škodljivcem in boleznim.
Pravilna rez
Pravilna rez je ključnega pomena v sadjarstvu, saj z njo uravnavamo rast in rodnost, ter boljšo kvaliteto plodov. Brez rednega obrezovanja se poleg slabe rodnosti poveča tudi nevarnost širjenja bolezni in škodljivcev. Problematične so goste krošnje, skozi katere ne posije sonce in ni kroženja zraka.
Prvi predpogoj za dobro rez je primerno orodje, le to mora biti ostro, da ne pride do raztrganin pri sami rezi. Rez mora biti poševna, speljana stran od brsta, od brsta oddaljena nekje pol centimetra, brst pa mora biti obrnjen navzven, da ne pride do rasti poganjkov v krošnjo. Pri debelejših vejah najprej zažagamo na spodnji strani približno 30 cm stran od debla, nato prežagamo vejo do konca z zgornje strani malo višje od prejšnjega reza, tako da nastane štrcelj. Na koncu odžagamo še štrcelj, ki ga ne odžagamo tik pri deblu, da ne bi ostala prevelika rana, ki se slabo celi.
Posledica nepravilne rezi in oskrbe ran privedejo do slabega transporta hranilnih snovi, sušenje lubja, vstop gliv in bakterij, ki povzročajo bolezni in venenja. Ker so rezi narejeni z žago grobi, in ne gladki, je smiselno tako rano oskrbeti s cepilno smolo, ki jo nanesemo na predhodno oskrbljeno rano ( očiščeno in zglajeno).
REZ GRMOVNIC IN TRAJNIC
Okrasne zelnate trajnice, so ene izmed tistih skupin rastlin, ki pričarajo pestrost v jesensko zimskem času. Jeseni, se moramo odločiti koliko jih bomo porezali. Tiste znotraj te skupine, ki imajo dovolj močna stebla da nosijo svoja suha socvetja in osemenja, pustimo in ne režemo, saj poskrbijo za nekaj pestrosti v zimskem času. Medtem, ko zelnatih trajnic s šibkimi stebli in dolgočasno strukturo porežemo pri tleh. Le te nič ne pripomorejo k lepemu videzu na vrtu, saj njihovi posušeni poganjki nimajo lepe oblike in se lomijo.
Vednozelene trajnice ohranimo in nikar ne porežemo, saj so ključne za lepšanje poznojesenskega in zimskega časa. Z listi in poganjki krasijo vrt vseh dvanajst mesecev. Odstranimo le morebitne bolne ali poškodovane dele rastlin. Med zimzelene lepotice umeščamo Epimedume, hojhere, navadni zimzelen, bergenije in liriope. Ključne da jih pustimo so tudi rastline, ki imajo dobro strukturo in obliko. Ene najboljših jesenko zimskih trajnic v suhem stanju so hermelike, škrlatni ameriški slamniki, cvetovi hortenzij in sorte aster.
ZIMZELENE TRAVE
Zimzelene trave, je najbolj smiselno porezati komaj spomladi, saj s svojimi listi in cvetovi tudi v zimskem času krasijo naše vrtove. Ker se je glede časa obrazovanja trav včasih težko odločiti, je najbolje, da trave razdelimo v dve skupini. V prvo skupino spadajo tiste, ki jim nadzemni poganjki odmrejo in konec jeseni na rastlinah ostanejo suhi šopi listov in socvetij. Prvo skupino trav je najbolje pustiti brez rezanja do pomladi. V drugo skupino pa uvrščamo zimzelene trave, ki so večinoma jeseni še lepo zelene, pozimi pa se zaradi snega, zmrzali in vetra pogosto poškodujejo. Tovrstne vrste trav, je najbolje porezati pri tleh in jih pustiti, da se spomladi popolnoma obrastejo in na novo poženejo liste.
