Od sukulent do plodovk – zasadite pametno!

Začetniki naj izberejo manj zahtevne rastline, ki ne potrebujejo veliko oskrbe. Privlačne so sukulente, pri sezonskih rastlinah pa priporočamo dipladenijo in drobnocvetni mleček, za kontrast pa okrasno travo in koprivo. Pri zalivanju moramo biti previdni, saj velja pravilo "manj je več". S temi rastlinami bo uspeh zagotovljen.
Priljubljene so tudi trajne zasaditve, kjer se lahko poigramo s trajnicami, posadimo manjši iglavec (npr. bor na deblu) ter dišavnico, kot sta sivka ali rožmarin. Z izbiro navadne pokončne pelargonije ali bršljanke ne moremo zgrešiti. Modne so tudi zelene kombinacije, kjer prevladujejo različne strukture listov. Te kombinacije dopolnimo s sezonskimi cvetočimi dodatki in se tako izognemo monotonemu videzu.
Pri zasaditvah največ pozornosti namenimo premišljeni izbiri rastlin, ki je odvisna od lege ter njihovih zahtev glede vode in hranil. Pogosta napaka je izbira neustreznega substrata, saj pogosto cena prevlada nad kakovostjo. Tudi v vrtu rastline izberemo glede na lego in pazimo na njihovo končno rast, saj lahko hitro prerastejo predvideni prostor. Sadimo jih na ustrezno razdaljo, v skupine ter upoštevamo njihove lastnosti, kot so višina, lega in rastni pogoji. Pomembna je tudi izbira barvnih odtenkov in struktur, ki ustvarjajo lepe kontraste v mehkih linijah.
Rastline, ki uspevajo v našem okolju, so najboljša izbira. S premišljeno zasaditvijo lahko poskrbimo tudi za ptice in koristne žuželke z zasaditvijo uporabnih dreves in grmovnic. Za sončne lege priporočamo dipladenije, mlečke, sončne vodenke, gavre, angelonije, vinke, lantane, suhe rože, patagonske verbene, gomfrene in aptenije. Uspevale bodo tudi bolivijske begonije, ki pa morajo biti zaščitene pred dežjem. Surfinije in petunije serije Vista in Mini Vista ljubijo sončne lege in bodo ob zadostni oskrbi s hranili ter vodo ustvarile prave cvetoče krogle. Senčne lege so primerne za ančke, fuksije, vodenke, nekatere begonije, asparaguse, streptokarpe, akalife, bršljan in sladki krompir, ki bo hvaležen za popoldansko senco.
Trendi se nagibajo k izbiri trpežnih rastlin, kjer so kombinacije premišljene, sezonske in trajne. Sodobna arhitektura prinaša prostorne terase in večje steklene površine, zato je smiselno uporabiti več posod, ki so barvno in oblikovno usklajene. Mešane zasaditve vključujejo dišavnice, sezonsko cvetje, trajnice in manjše grmovnice, kar zagotavlja zanimiv videz skozi vse leto. Takšni nasadi zahtevajo manj oskrbe, sezonske rastline pa poudarijo letni čas. Nasade lahko popestrimo z balkonsko zelenjavo, kot so viseči ali grmasti paradižnik in snack paprika. Posode z uporabnimi rastlinami naj bodo postavljene blizu kuhinje ali na teraso. Eterična olja v dišavnicah odganjajo mrčes, kapucinka, ognjič in tagetes pa pomagajo pri odganjanju škodljivcev.
Za sajenje je ključna kakovostna zemlja z mineralnimi dodatki, kot so lava, vulkanski plovec, zeolit in perlit, saj ti izboljšujejo zračnost, odcednost in hranilno vrednost. Pomembno je upoštevati ustrezen pH tal, saj lahko napačna vrednost povzroči slabšo rast in bledenje listov. Priporočljivo je kupovati preverjeno zemljo v domačih vrtnarijah ali kmetijskih zadrugah, saj poceni substrati pogosto vsebujejo težke kovine in neustrezne sestavine.
V uporabnih zasaditvah pogosto najdemo grmasti paradižnik, kapucinko, citronko, mini papriko, grmasto baziliko, mehiški ožep, kalaminto, viseči tagetes, sivko, rožmarin in roženkravt. Te rastline lahko združujemo v mešane kombinacije. V trendu so tudi rastline, vzgojene v krošnjo ali na deblo, kot so oljka, bor, ginko in macesen. Prostor pod njimi zapolnimo z dišavnicami in zelišči, ki jih lahko uporabljamo skozi vse leto.
V koritih in posodah pogosto gojimo nižje sorte paradižnika, predvsem grmaste ali viseče češnjevce, ki se dobro počutijo med ostalo zelenjavo in okrasnimi rastlinami. Podobno velja za mini ali snack paprike, ki s svojimi rumenimi, rdečimi in oranžnimi plodovi popestrijo poletne zasaditve. V večjih posodah lahko gojimo tudi grmasto bučko, melono ali jajčevec. Pomembno je izbrati kakovostno zemljo, bogato s hranili, dobro zračno in odcedno, ki vsebuje kompost in mineralne dodatke, kot je vulkanska lava.
Plodovke so zahtevne rastline, ki potrebujejo bogata tla in veliko hranil. Pri sajenju ne sme manjkati kakovosten kompost ali pripravljena mešanica za zelenjavne vrtove in visoke grede. Dodamo organska gnojila, kot so humus deževnikov ali peletirana organska gnojila, lahko pa uporabimo hranilne tablete s hidrogelom, ki zadržuje vodo in se postopoma sprošča v tla. Paradižnik je občutljiv na prekomerno vlago, še posebej v rastlinjakih, kjer se hitro razvijejo bolezni, kot so rjava žametna pegavost in plesen, ter škodljivci. Zato je nujno redno zračenje rastlinjakov. Rastline zalivamo zjutraj, tla zastiramo s slamo, da preprečimo izhlapevanje vode, in uporabljamo naravne pripravke za povečanje odpornosti, kot so huminske kisline, algoplasmin in mikorizne glive. Ti pripravki izboljšajo odpornost rastlin proti boleznim in škodljivcem, s čimer zmanjšamo potrebo po pesticidih.
Priporočamo uporabo preverjenih in kakovostnih materialov, ki so sicer nekoliko dražji, a dolgoročno boljša izbira. Pri nakupu sadik bodimo pozorni, da so sveže, kompaktne, zdrave in z dobro razvitim koreninskim sistemom. Na trgu je vse več zelenjave, ki je na videz privlačna, vendar je pogosto tretirana s hormoni, kar lahko upočasni njeno rast. Zato rastline kupujemo v vrtnarijah ali kmetijskih prodajalnah, kjer nam lahko strokovno svetujejo.
Povzeto po intervjuju z Marijo Hrovat, dipl.inž.agr.