NOVOSTI PRI VZGOJI SOBNIH RASTLIN
O SOBNIH RASTLINAH
Še nikoli ni bilo toliko različnih rastlin na trgu kot v zadnjih letih, ko se je vzgoja avtomatizirala, tržne niše raziskale v najmanjše podrobnosti in skoraj ni rastline, ki se je na svetovnem trgu ne da dobiti. Vrtnarji vzgajajo nove sorte, da bi z njimi še bolje tržili. Z novejšimi načini razmnoževanja prihajajo mnogo hitreje do novih rezultatov, kar je nekoč lahko trajalo dolga leta. Za ljubitelje rastlin je raznolikost razveseljiva. Vrtnarji in vrtni centri organizirajo redno razstave, kjer se potrošniki lahko navdušujejo nad novostmi. Strmenje vrtnarjev za novostmi prinaša gotovo obogatitev sortimenta, in hkrati pa večkrat tudi dvomljivo primernost rastlin za stanovanja. Zunanje trajnice, ki nas v vrtu razveseljujejo skozi več let, prežive v stanovanju le nekaj tednov ali celo dni. Spomladanska primula npr. je artikel, ki ga kmalu zavržemo, če nam je seveda ne uspe kmalu presaditi v vrt. Pa vendar je ta rastlina s svojim življenjem za štirimi stenami neko obdobje pozitivno vplivala na bio-sistem v stanovanju. Seveda pa od dražjih rastlin, kot so večje palme in benjamini, pričakujemo daljše življenje. Veliko je pravih ljubiteljev rastlin, ki z ljubeznijo in spretnostjo negujejo rastline, da rastejo in uspevajo iz leta v leto. Tem ljudem rastline ne pomenijo le dekoracijskega artikla, temveč način zaposlitve z naravo. Seveda pa je za večletno uspevanje sobnih rastlin potrebno osnovno razumevanje narave.
Ko se odločamo za nakup rastlin, moramo vedeti, da ima vsaka rastlina določene zahteve po svetlobi, temperaturi ali zračni vlagi. Vedeti moramo, da vsaka sobna rastlina zahteva redno nego, ene več in druge manj. Pri nekaterih ni nič narobe, če so občasno bolj suhe, druge nam nikoli ne oprostijo, če jih pozabimo zaliti. Če izberemo rastline, ki potrebujejo le mehko vodo za zalivanje, teh ne bomo prepričali, naj se zadovolje s trdo vodo. Enako bodo senčne rastline na soncu kmalu propadle, eksotične v mrzlih prostorih ali sukulente v temnih in hladnih prostorih.
Zgodaj spomladi na prehodu zime v pomlad, se radi odločamo za presajanje notranjih rastlin. Pri tem moramo upoštevati pravo izbiro zemlje in loncev. Presajamo vedno le v malo večji lonček, seveda le, če so korenine stari lonček že prerastle. Če je rastlina v prevelikem loncu, korenine ne prerastejo vsega substrata in obstaja nevarnost zakisanja zemlje, kar lahko vodi v propad korenin.
ZEMLJE IN SUBSTRATI
V vrtnarstvu večinoma uporabljamo izraz substrati, ki so mešanice različnih vrst zemlje in šote, raznih organskih sestavin (lubje, mah, kokosova, lesna vlakna), pa tudi mineralnih (vulkanski, kremenov, dolomitni pesek, perlit…). Znano je, da je veliko vrtnarjev imelo včasih svoje posebne mešanice, ki so bile nemalokrat prava skrivnost. Danes pa je v prodaji veliko različnih substratov in tudi večina vrtnarjev že uporablja namenske substrate za svojo proizvodnjo. Hkrati se na trgu bije tudi boj za cenene substrate, kateri se dostikrat izkažejo za nekvalitetne.
Ena bistvenih lastnosti substrata je njegova pH vrednost, še posebej, če presajamo določene rastline, ki zahtevajo specialni pH (azaleje, modre hortenzije, surfinije – pH pod 5). Večina rastlin je zadovoljna s pH okrog 6.
Še pomembnejša lastnost substrata je njegova struktura, ki mora biti stabilna. Tu gre za pravilno razmerje velikih in drobnih por, kjer se zadržujeta voda in zrak. Visoka vodna in zračna kapaciteta sta bistveni kvaliteti dobrega substrata.
Pri nakupu zemlje za sobne rastline ne smemo štediti. Samo visoko kvaliteten substrat lahko garantira dobro rast za več kot eno leto. Ko kupujemo zemljo, moramo biti pozorni na deklaracijo, kjer lahko izvemo več o sestavi substrata. Zadnje čase lahko tudi pri nas izbiramo med specialnimi substrati, ki zagotavljajo kvaliteto. Poleg osnovnih mešanic različnih vrst šote z dodatki ilovnatih delcev in gnojil, lahko substratu dodajamo kokosova vlakna, lubje, lesna vlakna. Pri nas imamo za ta namen kvalitetni zračni substrat Humko Dobra zemlja z frakcionirano belo šoto in perlitom za boljšo in trajno zračnost ali Humko Ko-ko-hum za bolj vlažen substrat s kokosovimi vlakni. Izogibajte se substratom s cenenimi odpadnimi materiali, ki nima veliko zveze z zemljo.
POSODE, LONCI…
Dobri, stari glinasti lonci so zopet v modi, saj so naravni, dihajo, opozarjajo nas na premočno zalivanje. Kadar vanje sadimo velike posodovke, ki stoje na prostem, so težki glinasti lonci stabilnejši v vetru. Toda kadar moramo te velike posode prenašati, ima lahka plastika prednost. Tudi čisti in razkužuje se lažje. Glinasti lonci brez zunanje glazure seveda dihajo, prepuščajo vlago, ta pa pušča sledove na tleh oz. na pohištvu, kjer stoji. Zato moramo obvezno biti pozorni na podstavke.
Okrasni lonci so vse posode, kamor postavimo lončnico z osnovnim lončkom. Okrasna posoda rastlini še poudarja njeno naravno lepoto. Tu se resnično lahko oziramo na različne okuse, ko izbiramo materiale, oblike, barve, vzorce… Bistveno pri uporabi okrasnih loncev pa je, da nenehno pazimo, kaj se v resnici dogaja z našo lončnico, saj je veliko možnosti, da v posodi zastaja odvečna voda in če rastlina stoji v tej vodi, lahko kaj kmalu propade.
Posebno poglavje so rastline v hidroponski kulturi, kjer so vzgojene v čistem glinoporju (žgane glinene kroglice) ali v tufu (vulkanski zeolitni plovec) Te rastline sadimo v vodonepropustne posode ali PVC mehke lonce, ki jih vstavimo v okrasne lonce. Poleg koreninske grude oziroma rastnega lončka moramo vstaviti še indikator nivoja vode, ki nam kaže nivo vode v loncu. Pri teh rastlinah uporabljamo namenska gnojila za hidroponiko, ki imajo samo nitratno obliko dušika. Pri hidrokulturi enostavno dolivamo vodo glede na trenutni nivo in ni potrebno s prstom preverjati vlage in ugotavljati kdaj je primerno suho za zalivanje.
Če želimo vzdrževanje lončnic poenostaviti lahko izberemo vmesni način vzgoje med klasičnim in hidroponskim sistemom, to je semi-hidroponika. Pri tem načinu ravno tako potrebujemo vodotesne lonce oziroma PVC mehke posode v katere vstavimo merilce nivoja vode in plastično odtočno cev premera 30 mm in na dno nasujemo 5-8 cm glinoporja. Odtočno cev po vsej dolžini navrtamo z 6 milimetrskim svedrom. Skozi to cev dolivamo vodo v spodnji sloj glinoporja, luknje v cevi pa dovajajo zrak v substrat. Na glinopor nasujemo zračen substrat z grobo belo šoto in perlitom, vanj posadimo lončnico in substrat dobro utrdimo. Na odtočno cev postavimo še pokrovček ali primeren zamašek, da substrat ne pada v cev. Skozi cev dolijemo vodo, da rdeč indikator kaže srednji nivo vode. Prve mesece zalivamo tudi po vrhu substrata, ko pa vidimo, da se nivo vode v loncu redno zmanjšuje, pa v glavnem zalivamo samo še skozi cev v spodnji del lonca. To pomeni, da so se korenine razvile v spodnji hidroponski del lonca. Po substratu zalivate samo občasno, če izgleda res suho.
ZALIVANJE
Pogosto se zastavlja vprašanje: kako pogosto naj zalivamo to rastlino? Faktorji, ki vplivajo na porabo vode:
• Temperatura
• Svetloba
• Zračna vlaga
• Velikost rastline
• Rastline z velikimi, mehkimi listi – rastline z malimi, usnjatimi listi
• Obdobje glavne rasti – obdobje počitka
1. Dobro spoznati rastlino
2. Dobro opazovati rastlino v kakšnem obdobju je, kdaj močno raste, kdaj začne obdobje počitka, kdaj po počitku pričenja nova rast
3. Poznati kapaciteto zemlje za vodo:
npr. 1l peska vpije 1 dl vode; 70 % rastlini dostopna
1l ilovice 3,5 dl 55%
1l šote 9 dl 45%
To pomeni, da če v 1 l peščenega substrata vlijemo 1 dl vode, bo to optimum, v ilovnatem substratu bo ta količina le malo zalegla, medtem ko bo v šotnem substratu to nevarno mala količina. Vemo, da se šota nikoli ne sme čisto izsušiti, ker jo le stežka zopet namočimo.
Pa vendar na splošno povedano sobne rastline v preveliki skrbi zanje običajno preveč zalivamo. To vodi do koreninskih gnilob, odmiranja korenin, kar se lahko pokaže kot venenje rastline. Mi zmotno mislimo, da je rastlina žejna in jo zopet preveč zalijemo in – utopimo. Poškodbe od premalo zalivanja navadno niso tako tragične. Narobe je zalivati vsak dan malo, mnogo bolje je enkrat izdatneje zaliti ter nato počakati, da rastlina porabi vodo.
Zalivati z vrha ali v podstavek? Oba načina sta po svoje pravilna, paziti pa moramo, da močimo le zemljo, nikakor pa ne »srca« rastline. Še posebej zvečer mora biti rastlina suha.
Ananasovke zalivamo v rozeto, pa tudi zemlja naj bo zmerno vlažna. Dobro je vodo v rozeti obnavljati, da se v njej ne naselijo alge. V rozeto tudi dognojujemo in sicer s polovično koncentracijo.
Trdota vode je pogost problem. Merimo jo med drugim v nemških dH stopinjah (do 7dH je mehka voda, preko 20 dH pa je extremno trda). Do 10 dH je uporabna za vse rastline, tršo vodo pa moramo za zalivanje občutljivejših rastlin mehčati. Destilirana voda je za zalivanje neuporabna, tako kot tudi za uživanje.
DOGNOJEVANJE
Je možno na dva načina, z zalivanjem s tekočimi ali hitrotopnimi gnojili, (Humko gnojilo za list in cvet) in s počasi topnimi založnimi gnojili, katera dodamo zemlji. Osmocote se npr. sprošča v zemlji 5 – 6 mesecev pri temperaturi 20°C. Dognojujemo vedno le optimalno vlažne rastline, ne po listih (razen, če uporabimo foliarna gnojila), nikoli v soncu, tudi ne zvečer. Držimo se predpisane koncentracije, ne predoziramo, bolje je koncentracijo razdeliti na več blagih dognojevanj. Z dognojevanjem pričnemo 6 – 8 tednov po presajanju. V obdobju mirovanja ne dognojujemo.
