BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI SOBNIH RASTLIN
Pozimi je primeren čas, ko svojo pozornost iz zunanjih rastlin preusmerimo na notranje oziroma sobne rastline. Bolezni in škodljivci se najpogosteje pojavijo ravno v zimskem času, saj rastlinam ne odgovarjajo ogrevani in suhi prostori in pomanjkanje svetlobe, ko postanejo rastline manj odporne. Ključno je pravočasno ukrepanje ob prvem pojavu znakov bolezni in škodljivcev. V nadaljevanju vam predstavimo najpogostejše bolezni in škodljivce sobnih rastlin.
BOLEZNI SOBNIH RASTLIN
- BOTRITIS ALI SIVA PLESEN
- ROT ALI KORENINSKA GNILOBA
- PRAŠKASTA ALI PEPELASTA PLESEN
- KUMARNI OŽIG ALI ANTRAKNOZA
- HRUŠEVA RJA
BOTRITIS ALI SIVA PLESEN
Se lahko pojavi na listih, steblih, cvetovih in plodovih rastlin. Vidna je kot majhne sive, mehke in plesnive lise. Plesen zelo hitro napreduje in listi ter stebla začnejo gniti.
ROT ALI KORENINSKA GNILOBA
Koreninska gniloba se najpogosteje pojavi zaradi napačnega zalivanja rastlin. Težave z gnitjem korenin, se kažejo z rumenenjem in odpadanjem listov na spodnjem delu rastline. Ko zaznamo to bolezen, nujno pregledamo korenine nagnite odstranimo, rastlino pa presadimo v novo prst. Po presaditvi zalivanje pametno omejimo.
PRAŠKASTA ALI PEPELASTA PLESEN
Pepelasta plesen je še ena pogosta bolezen, ki jo povzroča prekomerna vlaga. Videti je kot belo siva praškasta lisa na površini listov, ki okuži tako staro kot novo listje. Zaradi pepelaste plesni listje običajno prezgodaj odpade. Rastline izgledajo blede in nezdrave. Potrebno je odstraniti prizadete dele rastlin, prezračevanje prostora in škropljenje.
KUMARNI OŽIG ALI ANTRAKNOZA
Povzročiteljica bolezni je gliva vrste Colletotrichum orbiculare. Antraknoza je bolezne, ki ima za posledico širok spekter simptomov, vključno s pegavostjo listov, lisami ali popačenostjo, defoliacijo, ožiganjem poganjkov in odmiranjem na številnih različnih listnatih drevesih in grmovnicah. Bolezen zdravimo s pomočjo dovoljenih fitofarmacevtskih preparatov.
HRUŠEVA RJA
Hruševa rja je glivična bolezen, ki napada predvsem hruške (Pyrus communis), čeprav je bila zabeležena tudi na drugih predstavnikih rodu Pyrus. Na zgornji strani listov se pojavijo oranžno rumene pege. Kasneje se na spodnji strani listov izoblikujejo značilne razmnoževalne strukture glive. Sredstev, ki bi bila registrirana prav za hruševo rjo v Sloveniji ni.
ŠKODLJIVCI SOBNIH RASTLIN
- LISTNE UŠI
- VOLNATE UŠI
- KAPAR
- PRŠICE RDEČEGA PAJKA
- BELA MUŠICA ALI RASTLINJAKOV ŠČITNIKAR
- MRTVAŠKA MUŠICA
LISTNE UŠI
Pojavijo se drobne, bele, mehke lepljive pikice, ki se posebno goste na mladih poganjkih, ki so nežni. Napadeni deli, so lepljivi na otip in so svetleči na listih. Uši lahko očistite iz rastline, z vodnim curkom in nežno obrišete prizadete dele rastlin.
VOLNATE UŠI
Na rastlini se pojavijo, kot roji drobnih belih žuželk, ki so na videz podobne vati. Najpogosteje se pojavijo na spodnji strani listov ali pa tam kjer so listi pritrjeni na steblo rastline. Uši odstranimo z vato namočeno v alkohol. in redno spremljamo stanje rastline.
KAPAR
Drobne, voščene in ploščate pike na listih, ki se močno prilegajo listne ploskve. Lahko so sive, črne, bele ali rdeče barve. Posledica le teh na listih je, da listi postanejo blede barve. S kaparjem prizadete rastline je potrebno odstraniti iz prostora, kjer se nahajajo druge sobne rastline. V prostor rastlino vrnemo, šele ko kapar iz listov odpade ali ga uničimo.
PRŠICE RDEČEGA PAJKA
Znaki pršic so vidni, kot drobne rumenkasto rjavkaste lise. Postopoma se na površini listov pojavi svilnata pajčevina, ki nakazuje na razmnoževanje škodljivcev. Pršice so komaj vidne, vidni so predvsem njihovi rjavkasti izločki na spodnji strani listov. Rešitev za tovrstnega škodljivca je suh prostor, saj imajo pršice rade vlago. Predvsem pa je rastlino potrebno umakniti na samo in jo poškropiti s sredstvom proti pršicam.
BELA MUŠICA ALI RASTLINJAKOV ŠČITNIKAR
Kot že ime pove je pogost škodljivec v rastlinjakih. Te žuželke imajo rade tople prostore, zato pozimi zatočišče najdejo tudi na rastlinah v naših domovih, zlasti božičnih zvezdah. Odrasle so nekaj milimetrov velike bele mušice, ki se ob dotiku dvignejo v zrak. Na spodnjo stran listov odlagajo jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, ki sesajo listni sok. Ima hiter razvojni krog, zato moramo ob pojavu ukrepati zelo hitro. Jajčeca in ličinke poskusite ročno odstraniti z vlažno vato.
MRTVAŠKA MUŠICA
Je majhna, komarju podobna mušica, ki se zadržuje na površini substrata. So slabi letalci in ne letajo na dolge razdalje. Škodljive so ličinke, ki jih izležejo v zemljo. Te se prehranjujejo s preperelim organskim materialom, večje populacije pa prično objedati korenine in močno zmanjšajo količino koreninskih laskov, ki so pomembni za črpanje vode in mineralov. Prekomeren pojav mušice lahko preprečimo, če rastlin ne zalivamo prekomerno in med zalivanji pustimo, da se zemlja nekoliko osuši. Če opazite mušice na površini substrata in šibko rast rastlin, takoj ukrepajte!
