Vse je nared za priprave na sejanje

Ko nam uspe vzgojiti lastne sadike okrasnih rastlin in pridelati domače sadike zelenjave smo še posebej ponosni nase. Te so veliko bolj okusne in vsebujejo tudi več vitaminov, kot tiste iz trgovine. V nadaljevanju vam bomo predstavili postopke vzgoje in priprave lastnih sadik in potaknjencev, ki bodo zrasli v močne in zdrave rastline.

Ker se bliža čas, ko lahko začnemo s prvimi pripravami na vzgojo lastnih sadik, vam v nadaljevanju predstavimo vodič s katerim bo vaš uspeh zagotovljen.

Priprava sejančkov

Pravilen izbor semen

Osnova za odlično sadiko je izbor najboljšega semena, ki ga pridobimo iz odraslih sadik. Te morajo biti najbolj zdrave, najlepše in morajo imeti močno dozorele plodove. Tako lahko seme shranjujemo iz leta v leto, ter imamo vsako leto lastne sadike zelenjave. V primeru, da lanskih semen nimamo, si letos kupimo nova ( dobro je če so ekološka), ter si iz letošnjih sadik shranimo seme za prihodnje leto.

Vir slike: Pixabay

Posode za setev

Posodic za setev je mnogo na trgu. Lahko jih kupite ali pa uporabite kar imate doma. Kupite lahko lončke, posode in setvene platoje iz plastike, stiroporja ali kartona. Lahko pa uporabite domače izdelke, kot so jogurtovi lončki, škatle za jajca in druge razne posodice. Ne glede na vaš izbor, je najbolj pomembno, da ima posodica v katero sejete na dnu luknjico, ki poskrbi za dobro odcednost. V primeru, da uporabite domače izdelke, sami naredite luknjico na dnu. S tem boste preprečili zastajanje vode, kar lahko povzroči gnitje semen ali povzroči razne glivične bolezni. To pa ni zaželjeno saj s tem izgubite celoten bodoči pridelek.

Vir slike: Pixabay

Izbor substrata

Pred setvijo morate poskrbeti za lončke, glede tega smo vam že svetovali. Drugi ključni element je primeren izbor substrata v katerega boste sejali. Priporočamo vam izbor substrata za sejančke Humko Carbohum Start, z bioogljem, kokosovo šoto, vermikompostom in agroperlitom. T substrat trajno izboljšuje biološko aktivnost in vlažnost tal. Pri setvi semen zelenjavnih in okrasnih sadik preprečuje tudi razvoj patogenih klic, ki bi okužile sejančke in potaknjence. Carbohum Start se tako uporablja za setve ali potikanje potaknjencev v setvenih ploščah, multiplatojih, lončkih ali celo na gredicah, kjer ga potrosimo v debelini vsaj 5cm na pripravljeno gredico. Primerna za uporabo je tudi Zemlja za zelenjavo, ki se uporablja za polnjenje setvenih platojev, kultipakov, lončkov za potaknjence in pikirance, kot zgornji 5 cm sloj v topli gredi, visoki gredi ali na vrtu, kjer se opravi setev semen. Vsebuje mikorizo in biooglje. Substrat je sestavljen na humusno – glineni osnovi z večjim deležem komposta, humusa deževnikov in gline. Dodane ima belo in črno šoto in zeolit.Substrat nudi hiter razvoj korenin in dobro zadržuje vodo in hranila.

Vir slike: Humko d.o.o.

Setev

Ko ste pripravljeni, lahko začnemo!

Prvi korak je polnjenje posodic ali platojčkov s substratom. Te napolnite do vrha, nekoliko potlačite in zalijte. Izbrano seme ( običajno 2-4 semena) enakomerno porazdelite po površini. Ko so porazdeljena jih prekrijte s čisto tanko plastjo zemlje in narahlo potlačite. S tem ste s setvijo zaključili. Odvisno od lokacije hranjenja lončkov, lahko za zagotovitev optimalnih pogojev lončke pokrijete s prozorno folijo. Folijo pa morate odstraniti takoj, ko semena vzklijejo. V primeru, da  vam semena niso vzklila, so za to možni trije vzroki. Seme je lahko zgnilo, substrat v katerem je seme je lahko presuh ali pa so se pojavili majhni beli črbički, ki seme uničijo. Če se pojavi katerikoli od teh problemov je najbolje setev ponoviti z novim substratom.

Vir slike: Pixabay

Nega sejančkov

Ključna elementa pri negi sejančkov sta svetloba in temperatura. Optimalna temperatura se giblje med 16 in 20 stopinj Celzija. Svetlobe pa naj bo ravno prav, če jo je premalo se rastline začno nagibati proti glavnemu viru svetlobe, prav tako ne sme biti pretoplo saj se lahko rastline pretegnejo. Bolje je, da vaše sadike rastejo počasi, kot prehitro in bujno. Tovrstne sadike so potem krhke in pretegnjene. Z zalivanjem nikar ne pretiravajte, bolje, da je zemlja nekoliko suha, kot prevlažna saj je tako možnost pojava bolezni in škodljivcev manjša.

Vir slike: Pixabay

Kdaj sejemo katere sorte?

1. SETEV SOLATE- prve sadike solate lahko vzgojimo že marca. Kaliti mora pri temperaturi med 16 in 18 stopinj Celzija. Po tem, ko sadika razvije do tri liste jo preselite na bolj hladno mesto, s temperaturo med 8 in 12 stopinj. Za to, da se bo razvilo seme v kakovostno sadiko, solata običajno potrebuje 30 do 40 dni.
2. SETEV JAJČEVCA IN PAPRIKE- s setvijo lahko začnete od začetka do sredine februarja, najkasneje pa v začetku marca. Za optimalni razvoj v optimalnih pogojih sadike potrebujejo nekje 80 dni. Sadike paprike je potrebno pikirati, ko se razvijejo prvi listi!
3. SETEV PARADIŽNIKA-tega v domačih pogojih sejete nekoliko kasneje, konec februarja pa do nekje sredine marca. Prav tako, kot papiko je potrebno tudi paradižnik pikirati, ko se dodobra razvijejo klični listi.

Vir slike: Pixabay

Možne bolezni in škodljivci

Najpogostejša bolezen, ki se lahko pojavi na vaših sejančkih je črna gniloba. Opazite jo lahko, če se začnejo stebla rastlin sušiti pri tleh in se nato poležejo. Vzrok za njen pojav so lahko premalo zračen prostor, pregosto sajenje in prevlažen substrat. Pogosta škodljivca pa sta rastlinjakov ščitkar in ličinke mrvaške mušice, ki so opazni kot mali beli črvički. Ti se razvijejo v vlažnem substratu, zato je pametno biti pozoren, da je zgornja plast substrata bolj suha. Ti črvički napadejo in uničijo korenine mladih sadik. Rastlinjakovi ščitkarji pa iz rastline izsesavajo sokove in se najraje spravijo na pretegnjene in šibke rastline.

Vir slike: Pixabay

[/vc_column_text][woodmart_title align=”left” title=”Kdaj sejančke presadimo na prosto?” woodmart_css_id=”61e69c69b3f75″][vc_column_text woodmart_inline=”no” text_larger=”no”]Sadike, ki smo jih vzgojili v zaprtih s svetlobo, temperaturo in vlago nadzorovanih prostorih potrebujejo postopno navajanje na zunanje razmere. Tako je pametno rastline občasno, prenesti na prosto in jih postopoma navajati na zunanje temperature in sončne žarke. Nikar pa ne hitimo s presajanjem na prosto, vsaj ne dokler ne mine nevarnost pozebe.

Vir slike: Pixabay

Ker ni boljšega, kot doma vzgojena sadika zelenjave!

Ekipa Humko d.o.o.