Kompostirajte, kot pravi mojster

Kompostiranje ni nič novega, česar narava ne bi opravljala že vrsto let povsem brez naše pomoči. Narava je sposobna vse organske snovi pretvoriti nazaj v gnojilo, za okrog živeče rastline. Največji problem je v tem, da iz domačega vrta vsakoletno odnesemo večino organske mase, ki pa jo moramo vsako leto nadomestiti. V naravi to ni potrebno, saj iz gozdov in naravnih travnikov nihče nič ne odnaša. Preden se lotimo gnojenja domačega vrta, je potrebno premisliti, s čim bomo gnojili in s tem vnesli organsko maso. Najpogosteje se pri nas ljudje poslužujejo živalskega gnoja. Ta ni najboljša izbira, saj potrebuje 2 meseca da postane primerna hrana za rastline. Bolj primerno je dodajanje komposta, ki že isti trenutek omogoči dostop rastlinam do kemičnih snovi, ki jih potrebujejo.

Primerna lokacija za kompost

Dva ključna elementa, ki imata pomembno vlogo pri kompostiranju sta vlaga in zračnost. Glede vlažnosti moramo paziti na ravnovesje, saj lahko zaradi suhega komposta zaustavimo procese v njem, če pa je ta premoker pa lahko pride do gnitja. To takoj zaznamo, saj začne naš kompost oddajati neprijetne vonjave.

Da pa bo kompost zračen in konstantno vlažen, ga je najbolje postaviti na polsenčen prostor, najbolje nekje med drevesi ali grmovnicami. Pametno ga je postaviti nekje med hišo in vrtom, za čim lažjo dostopnost. Nikar ga ne postavite nekam ob vznožje hriba ali v kakšno luknjo, saj tam ni poskrbljeno za odcednost in voda tam velikokrat zastaja. To bi pomenilo katastrofo za vaš kompost.

Senčna lega za kompost

Vir slike: Pixabay

Prostor za kompost je potrebno pripraviti

Na izbranem mestu, kjer imamo namen postaviti kompost je potrebno nekaj predpriprav. S tal je potrebno odstraniti vso travno rušo in plevel, idealno je tla utrditi z nekaj glinaste zemlje, da je teren čim bolj raven. Na tržišču je na voljo nešteto različnih zabojnikov za kompostiranje, od betonskih, lesenih do plastičnih. Zadnje mi odsvetujemo, saj zmanjšujejo zračnost komposta, ki ne diha in so tudi procesi v njem upočasnjeni. Prav tako pa se masa znotraj plastike poleti močno segreje in še hitreje pride do gnitja. Načeloma za ogrodje komposta ni potrebno zapravljati nepotrebnega denarja. Zelo enostavno ga lahko izdelate sami. Uporabite lahko žične ograje, stare opeke, les. Velja, da je les najboljši termoizolator. Najenostavnejše ogrodje ustvarite iz štirih odpadnih palet iz lesa. Okrog komposta zasadite cvetoče grmovnice in vse skupaj bo izgledalo lično in naravno.

Kompost iz palet

Vir slike: Old world garden farms

Kaj sodi na kompost?

Pomembno je, da predno določene odpadke odvržemo na kompost temeljito premislimo ali tja sodijo ali ne. Na kompost se odlagajo le biorazgradljivi odpadki, ki se med procesom kompostiranja spremenijo v najboljše organsko gnojilo za vaš vrt. Tako na kompost z veseljem odlagamo naslednje odpadke: odpadke iz gospodinjstva, pokošeno travo, ostanki vrtnin, dlaka domačih živali, pepel, oglje, jajčne lupine, ostanki kuhanja sokov, natrgan časopisni papir, suho listje, slama, seno, ostanki substrata balkonskih zasaditev, žagovina, kavna in lajna usedlina, ostanki koruznih storžev in številne druge. Vsi tej odpadki se kvalitetno razgradijo in ustvarijo dober kompost.

Za na kompost niso primerni nerazgradljivi materiali. Sem spadajo plastika, povoskan papir, kovina, kosti in ostanki mesa, pasji in mačji iztrebki, olupki citrusov in banan ( zaradi kemikalij na lupini), kupljeno rezano cvetje, trajni pleveli in drugi.

Vsebina komposta

Vir slike: Greentumble

Skrb za kompost

1. Kdaj se lotimo priprav za zlaganje komposta in na kaj moramo biti pozorni?

Najbolj primeren čas je jeseni, saj ni več močne sončne pripeke, pa vendar je še dovolj toplo. Najbolje je da se tega lotimo, ko je vreme nekoliko oblačno saj bomo na tak način uničili najmanj mikroorganizmov. Potem se lahko lotimo nabiranja materiala za kompost. Naberemo ali porežemo nekaj vej, priskrbimo si hlevski gnoj, pograbimo listje in če imamo na voljo dodamo lahko tudi slamo ali koruznico. Ključno pri kompostu je, da nanj ne pozabimo med poletjem, ko so dnevi zelo vroči. Paziti moramo, da ta ne začne gniti. Zato je pomembno, da iz kupa ne iztisnemo preveč zraka. To dosežemo najlažje tako, da vsaki mokri dodani masi zraven dodamo še nekaj suhe mase, na primer pepel, časopisni papir..

2. Kako zlagati kompostni kup?

V plast , ki naj bo čisto na dnu naložimo veje, ki naj ne bodo predrobno narezane. Lahko uporabimo tudi kateri drugi material, pomembno je le, da ta zagotavlja dobro drenažo. Debelina ate plasti naj bo nekje 30cm. Potem pa začnemo nalagati naslednje plasti:

1. organska masa iz prej naštetega nabranega materiala
2. plast gnoja
3. plast listja

Nato pa te tri plasti ponavljamo do vrha komposta. Posamezne plasti naj bodo debele do 30 cm. Če nam primanjkuje suhe mase, lahko dodajamo namesto listja tudi pepel ali zemljo z domačega vrta. V primeru, da imamo premalo mokre mase pa kompostni kup polivamo z vodo. Ko so plasti naložene ena na drugo je priporočjiva višina komposta do 150 cm. Če je kompostni kup previsok, je tudi masa pretežka in to lahko povzroči pomanjkanje zraka v kupu. To pa pripelje do gnitja, česar nočemo. Odlično je da kup oblikujemo tudi tako da je na sredini višji, kar omogoči odtekanje deževnice zato, da voda ne zastaja. Po želji lahko kup tudi pokrijemo s plastjo slame, koruznice. Nikar pa ne uporabite folije!

3. Kako zračimo kompostni kup?

Zračnost kompostnega kupa je eden izmed najbolj pomembnih elementov celotnega procesa kompostiranja. Če je kompost zračen, se bodo v njem mikroorganizmi bolje razmnoževali kar pomeni več pretvarjanja organske mase v gnojilo za vaš vrt. Kup je potrebno konstantno preverjati, saj nam smrdeč vonj daje znake, da so se v njem razvili mikrobi gnitja, kar nam lahko uniči ves material v kupu. Za zračenje kupa je potrebno skrbeti ves čas, to lahko izvajamo na več načinov. Med plasti lahko namestimo dolge palice, ki štrlijo iz kompostnega kupa ob straneh, s pomočjo njih vsake toliko pretresemo kompost. Kup pa seveda lahko zračite tudi tako, da ga rahlo premešate s pomočjo vil.

Zračenje komposta

Vir slike: Austraflora

4. Kdaj je kompostni kup pripravljen?

Celoten proces kompostiranja traja nekje 1 leto. Seveda je trajanje procesa odvisno od dejavnikov, kot so vremenski vplivi, vrste odpadkov in zračnosti. Pripravljen kompost primeren za uporabo ima značilne prepoznavne elemente: rahlost in drobna tekstura, temno rjava do skoraj črna barva in prijeten vonj. Če ima masa neprijeten vonj, je svetle barve ali je grudičasta in pacasta, potem še ni dovolj vdelana. Zato kompostni kup redno preverjajte in nikar ne prehitevajte naravnih procesov, ki se dogajajo v njem.

Kje, kako in zakaj uporabimo kompost?

Kot smo že zgoraj napisali, potrebuje kompost približno eno leto da se dobro vdela. Zato pride običajno v poštev za uporabo naslednjo jesen. Kompost lahko uporabljamo za gnojenje vseh vrst rastlin na vrtu. Pri gnojenju zelenjavnega vrta je količina dodajanja komposta odvisna od vrste vrtnin. Tiste, ki imajo daljšo rastno dobo potrebujejo več, tistim s krajšo pa manj, približno 2l komposta na kvadratni meter. Podobno količino komposta dodajamo tudi grmovnicam, nakoliko več nekje 3 litre pa drevesom in trati. Na vrtu kompost zadelamo v zgornjo plast zemlje, po zelenici ga potresemo takoj po spomladanski prvi košnji, če pa ga potresemo okoli dreves ali grmovnic ga lahko vkopamo v tla ali pa ob obilnem dežju pustimo da delo namesto nas opravi dež.

HUMKO kompost

Vir slike: Humko d.o.o.

Ker se v našem podjetju Humko, zavedamo pomena negativnega vpliva toplogrednih plinov, ki so dandanes vzrok za podnebne spremembe, pridelujemo naravni kompost iz zelenega odreza, pridelan od začetka, do konca v lastni kompostarni HUMKO v Podnartu. Humko kompost je produkt narave, ki je  dovoljen tudi v ekološki pridelavi, je povsem fermentiran in dozorel, trajne oblike ter ugodnega CN razmerja ( med 12 in 18).

Humko kompost uporabljamo za izboljšanje  degradiranih, slabo rodovitnih, peščenih ter ilovnati tal, za izboljšanje biološke aktivnosti, povečanje organske mase  in rodovitnosti tal. Idealna zemlja za vrt.

Kompost je skupek rastlinskih snovi, ki se razgradijo in reciklirajo kot gnojilo. Poznamo zeleni kompost, gnojni kompost in listnati kompost. Na trgu je prisotna tudi ponudba kanalizacijskega in komunalnega komposta, ki nimata dobre strukture ter sta zaradi visokih vsebnosti težkih kovin in povečane prisotnosti PAB, PCB in fenolov, okoljsko in zdravstveno sporna. Slednja dva v kompostarni podjetja Humko skrbno zavračamo.

Humko d.o.o. Bled