5 ZIMSKIH VRTNIN ZA TOP ODPORNOST
Zimski čas je tisti del v letu, ko se vseh nas najpogosteje lotevajo razne viroze, prehladi in druge bolezni. Zato je v tem času še toliko bolj pomembno, da svoj imunski sistem krepimo s tistimi živili, ki nas naredijo odporne. Ta živila so najpogosteje iz skupine zelenjave in tudi sadja. mi vam bomo danes predstavili pet najboljših zelenjadnic, ki bodo dobro vplivala na vaše zdravje in krepila imunski sistem. Skoraj zagotovo se vsaj ena izmed njih skriva na vašem domačem vrtu in si jo lahko pripravite na različne načine.
1. BLITVA
Spada med špinačnice. Blitva je listnata zelenjava z velikimi listi svetlo ali temno zelene, rdeče ali rumene barve. Blitva je dostopna skozi vse leto in je odličen vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Poleg tega, da ima veliko hranil, je prednost ta, da vsebuje malo kalorij, zato si je lahko privoščite veliko. Vsebuje tudi veliko folne kisline, zato je nepogrešljiva v času nosečnosti.
Blitvo lahko pripravite s krompirjem in česnom, v solati, v zavitkih, dušeno s smetano, v enolončnicah in v številnih drugih jedeh.
2. ZELJE IN REPA
Sveža ali kisla repa je zelenjava z nizko kalorično vrednostjo, a izjemnimi hranilnimi učinkovinami. Je bogat vir vitamina C in številnih drugih vitaminov, s katerimi organizem varuje pred okužbami. Vsebuje tudi veliko balastnih snovi in z njimi čisti telo ter krepi zdravje. Znana je po tem, da deluje protivirusno, protibakterijsko in antikancerogeno.
Iz nje si lahko pripravite solate, juhe, enolončnice in prikuhe.
Kislo zelje je bogat vir vitamina C, ki je ključnega pomena v zimskih dneh za krepitev imunske odpornosti. Poleg tega vsebuje tudi veliko drugih zdravilnih snovi, kot je vitamin K, železo in probiotične bakterije.
zelje pripravljamo sveže, v solatah in dušenega, in pa kisano za kmečke pojedine, solate, jote in drugo.
3. ZELENA
Zelena je zelenjava, ki se uvršča na lestvico najbolj zdravih živil. Uvrščamo jo v družino kobulnic, poznamo pa več vrst in podvrst te zelenjave. Vsebuje veliko vitamina C in E, ki v zimskih dneh pomagata krepiti imunsko odpornost.
Stebelna in belušna zelena ne naredi gomoljev, njeno steblo pa je krepkejše. Lahko jo uživate surovo, ali si iz nje pripravite juhe in omake.
Gomoljna zelena pa ima okusne in aromatične gomolje in je prav tako odlična za v juhe in omake.
4. ČEBULA
Čebula je ena najstarejših vrtnin, kar jih poznamo. Že med Rimljani je veljala za `zdravilo´ proti prehladu. Zdravilne lastnosti čebule, ki jih pripisujejo predvsem visoki vsebnosti fruktanov, flavonoidov in organosulfurnih spojin.
Poznamo več vrst čebule, ki jih na splošno delimo na belo, rumeno in rdečo, šalotko ter mlado čebulo. Razlikujejo se predvsem po obliki in barvi, ki jo čebuli dajejo različni polifenoli. Rumena čebula na primer vsebuje največ flavonoidov, medtem ko rdečo obarvajo antocianini. Vonj in okus čebule določa količina organosulfidnih komponent.
V kulinariki je čebula nepogrešljiv dodatek, saj jedem daje okus in pikantnost. Lahko nastopa tudi kot glavna sestavina v čebulni juhi ali omaki za burgerje, zrezke in testenine. Okusna je tako pražena, kuhana, pečena, ocvrta kot tudi surova. Največ hranilnih snovi vsebuje surova, pri termični obdelavi pa se, kot so pokazale nekatere študije, največ hranilnih snovi ohrani pri cvrtju v vročem olju manj kot deset minut.
5. OHROVT
Jeseni ostajajo v vrtu ob spravilu le še redke zelenjadnice. Mednje vsekakor sodi skupina ohrovtov, to so: glavnati ohrovt, listnati ohrovt ter brstični ohrovt. Gojimo jih lahko tudi pozno jeseni in celo pozimi.
Navadni in kodrolistni ohrovt sta dve obliki listnatega ohrovta, v pridelavi tudi pri nas. Je zanimiv, tako zaradi oblike lista (mehurjast – poznan v sorti 'Toskanski' ali nakodran tip), kot tudi zaradi barve listov, ki je lahko poleg značilno svetleje, olivno zelene ali celo do vijoličaste barve.Mnogi ga poimenujejo kar ohrovt ali kelj.
A v zadnjem času je zaradi še drugih vrst ohrovta (brstični, listnati) pri tem potrebno malo več pozornosti, kaj imamo v mislih, ko rečemo ohrovt. Poglavitna značilnost glavnatega ohrovta je oblikovanje listov, ki se zavijejo v glavo, podobno kot pri zelju, le da je glava pri ohrovtu manj zbita in manj trda, za kar je vzrok v značilno mehurjastem listu.
- Listi ohrovta pridobijo na okusu in so mehkejši potem, ko jeseni prvič malo pozebejo!
- Ohrovti so prava vitaminsko - mineralna bombica.
Iz njih pripravljamo vse od enolončnic, solat, glavnih jedi, prilog, juh in ostalo.
