Zelena arhitektura

Zelena arhitektura

Besedna zveza zelena arhitektura se nam zdi samoumevna, saj arhitekturo razumemo kot osnovo za gradnjo naših domov in drugih zgradb v urbanem svetu. Zeleno je danes tudi že marsikaj drugega, večkrat sinonim za eko, bio, sonaravno, ko govorimo o prihodnosti ali o tujih dosežkih in načrtih, kjer mora biti naše okolje zeleno.

Realnost je seveda bolj črna kot zelena, saj za tako ime – novane zelene projekte vedno zmanjka denarja, volje ali stroke. Kdo bi vedel, zakaj imamo tako malo zelenja v mestih, zelena parkirišča so čez nekaj mesecev suha, zelenih streh imamo komaj za vzorec, da o zelenih stenah in fasadah sploh ne govorimo. Tu moramo omeniti še notranje ozelenitve, ki so še vedno omejene na lonec s fikusom, le tu in tam srečamo lepo urejene večje notranje nasade ali skupine lončnic. Lepo izdelan projekt za zunanjo ureditev se kaj hitro konča z enostavno ozelenitvijo s travo in zasaditvijo poceni dreves, kar vse skupaj ne presega pet odstotkov načrtovanih stroškov. In projektanti? Verjetno so veseli, ker so njihove zamisli končale na ravni najcenejše možne izvedbe obhišnega vrta.

Zelena stena

Zelena arhitektura mora preiti v zavest investitorjev, ki bodo zgled manjšim projektom, in množici samograditeljev, ki bodo tako oblikovali novo lastno subkulturo zelene arhitekture. V svetu je že kar nekaj mest, ki uveljavljajo sonaravni razvoj s pogojem, da se z gradnjo odvzete površine nadomesti z zelenjem na strehah in stenah novih zgradb. Hkrati pogojujejo delež zelenih površin v mestih, ki naj bi dosegel najmanj četrtino mestnih površin. Prebivalcem najbolj prijazno mesto, kanadski Vancouver, se usmerja v velik razvoj zelenih streh in predvsem zelenih sten, ki so bolj vidne in nudijo večji psihološki učinek na prebivalstvo, absorbirajo zvok, prah in izboljšujejo mikroklimo. Lahko čistijo odpadno vodo, hladijo stene, odbijajo sončno sevanje, pridelujejo zelenjavo in jagodičje. V Evropi gredo po tej poti Paris, Copenhagen, Amsterdam, Barcelona, na japonskem vodi Kyoto, v Avstraliji Sydney in v Aziji eno najbolj zelenih in čistih mest na svetu – Singapur. Ena največjih zelenih sten je postavljena na hotelu Intercon – tinental v Čilu.

Poleg zelenih streh in zidov naj omenimo še zelena par – kirišča in zelene poti, kjer so še do nedavnega držali pri – mat asfalt, beton in pesek. Opisane tehnike so kar ne – kajkrat dražje za izvedbo in za vzdrževanje, kar ni tako enostavno opravičiti pred turboinvesticijskimi kapitalisti. A svet napreduje, torej bomo tudi mi. Zasebni investitorji bi si ob tem vsekakor zaslužili olajšavo v obliki znižane takse na stavbno zemljišče, saj so del zemljišča zopet ozelenili: bodisi na strehi bodici na steni.

Zaupajte strokovnjakom

Pri Humku že 35 let skrbimo za inovacije in uvajanje novih materialov in tehnologij v vrtnarstvu. V zadnjih 19 letih smo razvili vseobsegajoč program zelenih sten, samostoječih vertikalnih vrtičkov in obešenih nasadov. Naš inovativen program ima prednost, da je estetsko oblikovan, nudimo izbiro več barv in dekorjev ter lastno avtomatiko za zalivanje.

Naš najnovejši patent je dvosloj – ni rastni substrat v vertikalnih panelih z dvojnim namakanjem. Paneli se lahko razstavijo in znova nasadijo, kar je primerno tudi za vzgojo zelenjave, dišavnic in začimbnic. Lani smo nastopili na več tujih sejmih in razstavah, naj – uspešnejši pa je bil nastop na kra – ljevi vrtnarski razstavi v Londonu Chelsea Flower Show, kjer smo za vrt The Soft Machine, avtorja Tomaža Bavdeža, dobili pozlače – no medaljo in nagrado za najbolj kreativni sveži vrt. S temi ino – vacijami nudimo možnost urba – nega vrtnarjenja vsem, ki nimajo svojega vrta, možnost ozelenitve večjih fasad ali cele ulice, kar je po – gost trend v urbanem ozelenjevanju.