Rastline in dom, Urejanje okolice

Vse o živi meji

V Sloveniji, je skoraj da ni hiše, ki ne bi imela neke vrste žive meje. Najpogosteje zasledimo strogo oblikovane tuje, ki pa jih predvsem v zadnjih letih napada bolezen. V primeru, da vam živa meja propada, je to odlična priložnost, da si jo popestrite in stopite izven okvirjev, ter posežete po manj tradicionalnih rastlinskih vrstah, ki so odlične za žive meje. Ključno je, da pred nakupom dobro premislite, kakšen končni izgled žive meje si želite, kakšno funkcijo želite, da ta opravlja in predvsem, koliko časa ste pripravljeni nameniti njenemu vzdrževanju.

Vrste živih mej glede na pojavnost

1. Listopadne žive meje

Če ste zaprisežen navdušenec nad zimzelenimi živimi mejami, naj vam namignemo, da so listopadne žive meje, veliko manj dolgočasne, skozi celo leto nas presenečajo s svojimi dekorativnimi elementi. Za razliko od vednozelenih, so listopadne atraktivne zaradi svojega listja, ki se pri številnih vrstah jeseni obarva v čudovite jesenske tone. Poleg tega imajo nekatere vrste, tudi ko odvržejo listje izjemno dekorativno barvno lubje, ali pa lubje z izjemnimi teksturami in vzorci. Če vas skrbi funkcija zagotavljanja zasebnosti in preprečevanja pogledov sosedov, se tudi med listopadnimi vrstami najdejo takšne, ki to zagotavljajo tudi, ko odvržejo listje. Zelo primerne za uporabo v živih mejah so:

  • Bukev ( Fagus sylvatica)- ta nas razveseljuje s svojimo jesenskimi barvami, zraste lahko zelo visoko tudi do 4m, zato je odlična če si želite visoke žive meje.
  • Gaber ( Carpinus betulus)- gaber je v času olistanja, zelo dober pri zagotavljanju zasebnosti, saj tvori gosto živo mejo iz majhnih zelenih listkov.
  • Leskovec ( Corylopsis spicata)- poseben, saj cveti v neolistanem stanju, z bledo rumenimi socvetji. Poleg tega se njegove veje gosto prepletajo, kar omogoči, da se listje, ki ga odvrže ujame med njih in tako tudi pozimi zagotavlja neprosojno živo mejo.
  • Maklen ( Acer campestre)- neobčutljiva vrste, ki je posebno primerna za rezane žive meje.
  • Rdeči dren ( Cornus sanguinea)- primeren za nizke žive meje, ter zelo atraktiven z obarvanim lubjem.

Bukev- Fagus sylvatica ‘Purpurea’

Vir slike: Hedge plants Heijnen

Gaber- Carpinus betulus

Vir slike: Ornamental trees

Dren- Cornus alba

Vir slike: Hopes Grove Nurseries

2. Zimzelene žive meje

Zimzelene žive meje so zelo priljubljene, saj ostanejo zelene celo leto. To vrtu daje strukturo in zagotavlja zasebnost tudi pozimi. Pri izbiri zimzelenih vrst, je dober premislek, kam jih bomo posadili. Okolica, kjer se bo živa meja nahajala je tudi pomemben element. Običajno zimzelene žive meje, ustvarjajo vtis togosti in strogosti. Zato vam sajenje teh vrst na podeželju odsvetujemo, saj delujejo zelo nenaravno. Poleg, tega pa v zimzelenih živih mejah, običajno ne najdemo živalim prijaznega domovanja. Kot že v uvodu omenjeno, vam v zdajšnjem času sajenje kleka odsvetujemo, saj je močno podvržen bolezni ( Južni brinov krasnik- Ovalisia festiva), ki se kaže, kot sušenje sprva posameznih vej, ter na koncu celotne rastline. Kot dober zimzelen nadomestek, vam priporočamo:

  1. Prava cipresa ( Cupressus sempervirens)- ima zelo podobno funkcijo, kot thuja, le da ni podvržena bolezni, pri nas pa uspeva predvsem na primorskem.
  2. Pacipresa ( Chamaecyparis)- Na pogled pacipresa spominja na ciprese in kleke, a se v botaničnih opisih od njih razlikuje po vejicah, ki so pri pacipresi izrazito ploščate in različnih barv, poleg tega tvori velike krogličaste plodove, ki spominjajo na gumbe.
  3. Tisa ( Taxus baccata)- je še ena dobra alternativa thuji. Zraste do 2m visoko, njena edina slabost je, da so posamezni deli rastline strupeni.
  4. Bor ( Pinus)- bor, poleg smreke in jelke spada med bolj posebne žive meje, za razliko od zgoraj navedenih, je bor majn primeren za močno obrezovanje in oblikovanje nenavadnih oblik in skulptur.
  5. Liguster ( Ligustum vulgare)- zimzeleni listavec, ki je primeren, če si želite visoke žive meje. Zelo dobro prenaša rez, je pa nagnjen, k tvorbi poganjkov iz korenin, kar bi lahko nekoga zmotilo.
  6. Lovorikovec ( Prunus laurocerasus)- pri nas zagotovo najbolj uporabljena vrsta žive meje, takoj za tujo. Ustvarja gosto neprosojno živo mejo, s svojimi veliki svetlečimi listi, pomembno je, da ga obrezujemo, saj le na tak način preprečimo cvetenje in tvorbo plodov, ki pa rastlino nepotrebno izčrpajo.

Tisa- Taxus baccata

Vir slike: Ornamental trees

Liguster- Ligustrum vulgare

Vir slike: Fast growing trees

Lovorikovec- Prunus laurocerasus

Vir slike: The Nunhead gardener

3. Cvetoče žive meje

Cvetoča živa meja, je zagotovo nekaj posebnega, a pri nas dokaj neopažena. Ta vrsta žive meje, je bolj primerna za sajenja nekje na podeželju, saj ji pustimo naravno razrast, kar privede k temu, da potrebujemo rastlinam zagotoviti zadosten prostor. Razrast teh vrst so bolj ali manj naravne, saj jih ne obrezujemo, zato da bi jim spreminjali obliko ali habitus, temveč zato, da spodbudimo bolj bogato cvetenje in rastlino z rezjo pomlajujemo. Rastlinske vrste za cvetočo živo mejo so:

Japonska kutina ( Chaenomeles japonica), Dren ( Cornus mas ali Cornus coggygria), Negnoj ( Laburnum), Okrasni ribez ( Ribes sanguineum), Španski bezeg ( Syringa) in različne sorte Grmastih vrtnic ( Rosa sp.).

Okrasni ribez- Ribes sanguineum

Vir slike: Pinterest

Japonska kutina- Chaneomeles japonica

Vir slike: Flix

Ruj- Cotinus coggygria

Vir slike: Pinterest

4. Posebne žive meje

Ste za eksotično in drugačno?

Potem, vam priporočamo, da si za živo mejo omislite rastlinske vrste, ki niso pogosto uporabljene za žive meje pri nas. Prvi med eksotičnimi kandidati je bambus. Je prezimno trden, zelo dobro prenaša rez in zelo hitro raste. Priporočamo vrsti Fergesia in Phyllostachys, saj ti ne razvijata rizomov. Rizomi so največja slabost bambusa, saj se na tak način zelo hitro in nenadzorovano širi. Če uporabite klasično vrsto bambusa, že med sajenjem poskrbite, da bo okoli korenin v globino 70cm in nad zemljo vsaj 2cm, nameščena nekakšna zapora. Najlažje je uporabiti valovito plastiko, ki jo oblikujete v tulec. Drugačno živo mejo si boste pa zagotovo ustvarili s plezalkami. Te je zelo lahko speljati na pergole, ograje ali preproste opore ( kaveljčke), ko se močno razrastejo pa branijo poglede sosedov in nas navdušujejo z izgledom. Uporabite lahko bršljan, ki je vednozelen, ali pa cvetoče plezalke, ki omamljajo tudi s svojim vonjem in lepoto cvetov. Priporočamo vam glicinijo- Wisteria ali različne sorte srobotov- Clematis.

Glicinija- Wisteria sinensis

Vir slike: Pinterest

Bambus- Bamboo

Vir slike: Pinterest

Srobot- Clematis montana

Vir slike: KD services

Vrste živih mej glede na obliko rasti

Rezane in oblikovane

Rezane žive meje, potrebujejo redno rez in zahtevajo veliko vloženega dela. Za njih se uporabljajo tako iglavci, kot listavci, ki dobro prenašajo obrezovanje. Prednosti rezane žive meje, so majhna zahteva po prostoru, poljuben način rasti in oblikovanje, ter ostre linije, ki lahko služijo za usmerjanje pogleda ali poudarek neke točke na vrtu. Vsekakor pa tovrstne žive meje običajno niso primerne za bogatenje biodiverzitete. Nekaj najprimernejših grmovnic in dreves za rezano oziroma oblikovano živo mejo: češmin, gaber, klek, ognjeni trn, pušpan, tisa, liguster in lovorikovec.

Ognjeni trn- Pyracantha coccinea

Vir slike: Dreamstime

Javor- Acer campestre

Vir slike: Grove nurseries

Češmin- Berberis thunbergii

Vir slike: Gardenersdream

Prosto rastoče in neobrezane

Prosto rastoča živo mejo predstavljajo grmovnice v pasovih, ki tvorijo dokaj sinhrono linijo. Uporabljajo se različne vrste grmovnic. Ker pri njih na rast ne vplivamo z rezjo, je smiselno premisliti katere vrste grmov kupiti, saj so nekateri nizko rastoči približno 50cm, ter visoki, ki pa lahko dosežejo tudi 3m v višino. Na tak način moramo s sajenjem različnih vrst uravnavati višinske nivoje na vrtu. Ker prosto rastoče žive meje ne obrezujemo, kot rezane, pa to še ne pomeni, da ji ni pametno vsako drugo leto nameniti rahle rezi v smislu redčenja vej in pomladitve. Vrste primerne, če si želite te vrste žive meje: bodika, majnica, rumeni dren, prstnik, kosteničevje, jerebika, črni trn, bodika, trdoleska in okrasni ribez.

Črni trn- Prunus spinosa

Vir slike: Mediastorehouse

Leska-Coryllus avelana

Vir slike: Practicality brown

Prstnik- Potentilla fruticosa

Vir slike: Buchingham nurseries

Funkcije/ namen sajenja žive meje

Živa meja v prvi vrsti predstavlja naravno zaščito vrta pred zunanjim okoljem. Ljudje jih največkrat sadijo, zato da označijo meje svojega vrta oziroma zemljišča. Poleg tega vrt varuje tudi pred hrupom, pogledi sosedov, onesnaževanjem in preprečuje dostop na vrt tujim obiskovalcem. Vse te naloge so seveda bolje opravljene, če je gostota zasaditve večja in višja. Poleg teh funkcij, pa nudijo tudi odlično zaščito pred vetrom, to zagotovo najbolj cenijo prebivalci primorske, kjer pogosto pustoši burja. Seveda, pa ima lahko živa meja ključno vlogo pri oblikovanju vrtne zasaditve. Z njo z lahkoto razmejujemo različne dele vrta. Pa naj bo to razdelitev glede namena ali zgolj vizualna poteza. Z živimi mejami, tudi odlično ustvarjamo različne intimne kotičke na vrtu, ali pa jih lahko uporabimo kot obrobe drugih cvetličnih gred, kjer imamo posajene enoletnice ali trajnice. V te namene se že od nekdaj najpogosteje uporablja pušpan. Baročni vrtovi so odličen primer uporabe. Predvsem v primeru nestrižene žive meje, pa ta opravlja še posebno funkcijo, saj nudi domovanje in vir hrane pticam in drugim majhnim živalim.

Vir slik: Pixabay

Sajenje nove žive meje

Sajenje žive meje v petih korakih:

  1. Izkopljemo sadilni jarek, raje, kot posamezne sadilne jame
  2. Uporabimo primeren substrat za zunanje zasaditve, ki ga dodajamo v sadilni jarek, priporočamo Humko Vulkahum mix 60, Humko Royal Garden ali Kompost
  3. Pazimo na sadilno razdaljo posameznih sadik, pri nizkih živih mejah sadimo 15 do 20cm narazen, pri večjih rastlinah pa 20 do 75cm. Na te razdalje sadimo za kompaktno živo mejo, če želimo bolj naraven izgled sadimo bolj narazen.
  4. Koreninsko grudo ne zakopljemo pregloboko, temveč v višini, kot je bila pred sajenjem v loncu
  5. Okoli na novo posajenih sadik poskrbimo za namakalni sistem, kjer je potrebno, ter dodamo zaščitno folijo in zastirke ( vulkanska lava, sekance, macesnovo lubje, fini lubni mulč z lesnimi vlakni, verdski kamen in itd.)

Priprava sadilnega jarka in določitev števila sadik sajenja

Vir slike: Gaia

Dodajanje kakovostnega substrata ali komposta v jarek pod korenine sadik

Vir slike: Gaia

Posajene sadike, z zastirko iz lubja

Vir slike: Kmetijski inštitut Slovenije

Vzdrževanje in rez žive meje

Rezana živa meja, za svoj izgled potrebuje vsakoletno nego in rez. Velikokrat že v začetku naredimo napako in jo pustimo preveč zarasti. Če si želimo popolne žive meje, ki bo košata od vrha do tal, to lahko dosežemo le z rezjo hitro po sajenju. Glede merila, koliko lahko živo mejo porežemo, upoštevamo pravilo polovice letnega prirastka. Pri obrezovanju pazimo še na dve stvari in sicer, z rezjo vedno začnemo od zgoraj navzdol in absolutno ne smemo zgornjih delov rastlin pustiti širših kot spodnjih, saj do njih tako ne pride zadostna količina svetlobe in lahko začnejo spodnje veje odmirati, kar ustvari neenakomerno živo mejo. Za gnojenje žive meje priporočamo Organska gnojila- Zeoguan ali Osmocote gnojila, ki jih dodajamo ob deblu rastline pri tleh.

Mehanično rezanje žive meje

Vir slike: Pixabay

Ročno rezanje žive meje

Vir slike: Pixabay

Bolezni in škodljivci, ki jih najdemo v živi meji

Zavedati se moramo, da s konstantno rezjo žive meje, posledično tudi zmanjšujemo njeno odpornost.  Na tak način je rastlina po vsaki rezi kratek čas v šoku in posledično bolj dovzetna in izpostavljena za bolezni. Najpogostejše bolezni na katere je pametno biti posebno pozorni so naslednje:

  • luknjičavost, ki jo povzročata glivi Stigmina in Eupropolella in se najpogosteje pojavi na lovorikovcih. Opazimo jo, na listih kjer se pojavijo rumenkaste okrogle pege, ki počasi porjavijo in odmrejo, kar vodi v nastanek lukenj. Ta bolezen je najpogostejša, v vlažnih delih leta.
  • pepelasta plesen– najpogosteje se pojavi v poletnem času, vendar lahko prezimi tudi na rastlini sami. Prepoznamo jo po belih pepelastih prevlekah, ki se pojavijo na listih. Kasneje rastlinsko tkivo pod belimi prevlekami potemni in odmre. Odmrli del lista lahko tudi odpade, zaradi česar na listih opazimo neenakomerne luknje. Prisotna je na več vrstah rastlin, tudi na lovorikovcu in gabru.
  • pušpanova rja– razširja se predvsem z vodo in vetrom, vendar jo lahko razširjajo tudi živali. Bolezen opazimo kot rumenenje vršičkov listov, ki hitro preide v rjavo barvo. Meja med obarvanim in zelenim delom lista je izrazita in temno zelena. Bolezen zelo hitro napreduje, zaradi česar je potrebno rastline čim prej odstraniti in uničiti. Pojavlja se na pušpanu.
  • pušpanove vešče (Cydalima perspectalis)– med škodljivci je najnevarnejši napad, ki na pušpan odloži svoja jajčeca. Iz slednjih se izvalijo številne gosenice, ki lahko hitro uničijo velik del rastline. Med razvojem gosenice tvorijo zapredke, ki spominjajo na pajčevine. Pojavlja se na pušpanu.
  • južni brinov krasnik (Ovalisia festiva)– se je v zadnjih letih razširil čez vso Slovenijo. Ta hrošček kovinsko zeleno modre barve, s temnimi pikami, dolg približno 8 mm, izleže ličinke, ki se zavrtajo v poganjke in jih znotraj izdolbejo. Napadajo predvsem starejše ciprese, ki so manj odporne proti boleznim in škodljivcem. Če je napadena ena cipresa, je velika verjetnost, da bo hrošč okužil še preostale v živi meji.

Luknjičavost

Vir slike: Gaia

Pepelasta plesen

Vir slike: Gaia

Pušpanova vešča

Vir slike: Kmetijski inštitut Slovenije

Južni brinov krasnik

Vir slike: Researchgate

Nekaj predlogov, za atraktivno živo mejo

Če ste med tistimi pogumnimi in si želite bolj atraktivne in zanimive žive meje vam predstavljamo nekaj idej:

  1. Živa meja v višinskih nivojih- za ustvarjanje nivojskih razlik je smiselno uporabiti rastline visoke rasti na primer tise, srednje visoke, kot je strižen gaber in v ospredju nizke, dober primer je dren. Tako ustvarite zanimive kulise, ki bodo ustvarile čudovite intimne prostore.
  2. Barvni kontrasti- lahko se poigrate z različnimi barvami rastlin. Odlične barvne kontraste boste dosegli, s kombinacijo strižene rdeče bukve in fotergile ali pa rumenega drena, ki je prosto rastoč.
  3. Kombinacija dreves in grmovnic- očem vabljiva je živa meja, kjer so v ozadje posajena drevesa z visokimi krošnjami, pred njimi pa strižene tise, ciprese ali tuje. Na tak način debla dreves delujejo, kot stebri in določajo jasno usmeritev in poglede.
  4. Abstraktne oblike- za najbolj drzne in tiste, ki ste pripravljeni vložiti več časa v svoje kreacije, so oblikovane žive meje odlične. Za ustvarjanje skulptur so najboljše tise, ciprese, tuje in pušpani, ter lonicere. Kreativnost naj nima meja!
  5. Stroge linije- najbolj primerna za ustvarjanje stroge linijske žive meje sta gaber in poljski javor, ki tudi zelo hitro raste, ter sta zelo neobčutljivi vrsti. Predvsem javor je zanimiv spomladi, ko odžene rdeče obarvane mlade poganjke.

Vir slike: Pixabay

Vir slike: Pixabay

Vir slike: Pixabay

Vir slike: Pixabay

ROYAL GARDEN
50l in 1000l Big Bag

Namenski vrtnarski substrat za sajenje trajnih rastlin na prosto, v posode in korita. Za izboljšanje zemlje na okrasno – zelenjavnem vrtu.

Substrat je sestavljen iz 12 komponent in je eden najbolj kompleksnih substratov v našem prodajnem programu. Vsebuje dve vrsti bele šote, črno šoto, lavo, plovec, humus deževnikov, lesna vlakna, glino, zeolit, kompost, organsko in mineralno gnojilo in mikroelemente.

8,00 +Izberite možnosti

VULKAHUM MIX 60
40l in 1000l Big Bag

Humko Vulkahum substrati imajo višji mineralni delež in so namenjeni zunanjim saditvam. Substrati z manjšim deležem mineralov so namenjeni splošnim saditvam ali izboljšanju zemlje za sajenje.

Je profesionalna verzija substrata Royal Garden za zahtevne saditve dreves v slabi zemlji ali omejenem prostoru (npr. urbano urejanje), za polnitev zunanjih korit, izboljšanje zemlje na vrtu, sajenje zahtevnih trajnic.

7,30 +Izberite možnosti

VULKANSKA LAVA
33l in 1000l Big Bag

Vulkanska lava se lahko uporablja kot dekor za prekrivanje gredic, dobra drenažna plast pri sajenju v korita ali kot dodatek v substrate.

Lava je trajna in se v primerjavi z macesnovim lubjem ne degredira in kompostira, tako da jo na gredice ni potrebno dodajati vsako leto.

8,10 +Izberite možnosti

Naj vaša živa meja navznoter privablja poglede navzven pa jih ubrani!

Ekipa Humko d.o.o.

Nazaj na vse novice