Sobne rastline

Znano je, da dnevna svetloba zelo vpliva na uspešno rast robnih rastlin. Pri nas dnevna svetloba poleti na prostem znaša okrog 50.000 luksov oziroma 925 μmol/m²s. v notranjih prostorih pa je ta že manjša in sicer za zasteklenimi okni približno 30.000 luksov oziroma 555 μmol/m²s. Rastline imajo različne potrebe po svetlobi, na primer tiste manj zahtevne senčne rastline (anglaoneme, aspidistra, bromelijevke, scindapsusi, monstera, taščin jezik…): nad 600 – 3.000 luksov oz. 11 – 55 μmol/m²s, srednje zahtevne (asparagus, šamadoreja, šeflera, klorofitum, avstralska vita, dracene, ficusi, bršljani, kalanhoje, marante, peperomije, filodendroni, pileje, santpavlije, spatifili, singoniji, tradeskantije, 3.000 – 10.000 luksov, oz. 55 – 185 μmol/m²s.

Tiste bolj zahtevne, kot so afelandra, aravkarija, slonova noga, kofeja, okrasne koprive, kijevke, božične zvezde, fuksije, gardenije, voščenke, sukulente… pa 10.000 do 20.000 luksov oziroma 185-370 μmol/m²s. Najbolj zahtevne rastline, ki pretežno najbolj uspevajo na prostem pa uspešno rastejo na osvetlitvi 20.000 do 50.000 luksov. Pozorni moramo biti, da jim nudimo zadostno in primerno vrsto svetlobe, ta mora biti dnevna svetloba, neonske luči ne bodo dovolj. V primeru, da rastlinam ne moremo zagotoviti zadostne dnevne svetlobe, lahko to nadomestimo s SVETILKAMI z zadostno PAR ( Photosynthetically active radiation) svetlobo. Te svetilke omogočajo enakomerno celoletno rast rastlin, prav tako so rastline bolj vitalne, odporne na bolezni in škodljivce, ter bolj bogato cvetijo.

Sobne rastline je priporočljivo zalivati z mehko vodo, ki jo lahko dobimo z uporabo vode iz sušilnika za perilo, kondenzata klime ali pa uporabimo demineralizirano ali destilirano vodo. Upoštevati moramo le to, da je mehki vodi potrebno dodajati kalcij in magnezij. Demineralizirano vodo lahko dobite pri Humku, saj le ta ponuja številne prednosti:
• Boljša raztopljenost hranil
• Boljša dostopnost hranil
• Boljše sprejemanje hranil preko korenin in listov
*Elektro prevodnost vode določimo z EC metrom, ta je lahko enostavni ročni ali pa profesionalni z ločeno sondo. Meritev z EC metrom je v destilirani ali demineralizirani vodi pokazala vrednost 0,00 mS/cm. najvišja še sprejemljiva vrednost pri uporabi čiste vode pa je 0,40.

Rastline lahko občasno zalijemo s HUMINSKO KISLINO , za izboljšanje rasti oziroma rastno stimulacijo. Sobne rastline lahko gnojimo z vodotopnimi gnojili PETERS  ali z gnojili s kontroliranim sproščanjem OSMOCOTE  . Listno lahko rastlino gnojimo s HUMKO gnojilo za list , občutljivim rastlinam dodamo ŽELEZOVE KELATE  ali pa uporabimo Micromax WS za foliarni nanos.

Ko se odločimo, da bomo v naš dom prinesli novo sobno rastlino moramo upoštevati nekaj ključnih pogojev za njeno uspešno rast. Kot prvo moramo vedeti v kateri prostor jo bomo postavili, če je to senčna severna stran, potem se odločimo za tiste rastline, ki ne potrebujejo veliko svetlobe, v nasprotnem primeru če jo bomo postavili v dobro osvetljeno dnevno dobo ali jedilnico pa moramo paziti da je ne postavimo neposredno ob okno, saj ni dobro da je izpostavljena direktnemu soncu. Previdni moramo biti, da sobnih rastlin ne postavimo v neposredno bližino klimatskih ter na neprimerno osvetlitev, ki bi lahko negativno vplivala na rast rastline.

Sobne rastline ravno tako ogrožajo številni škodljivci in bolezni. Najpogostejši med njimi so:

• KRVAVA UŠ– uši se prehranjujejo s sesanjem hranilnih snovi in povzročajo škodo na rastlini. Krvava uš sesa na olesenelih enoletnih poganjkih, vejah in koreninah. Zaznamo jo lahko na svoji rastlini v obliki belih vatastih kosmičev. Zatiranje tega škodljivca je možno na dva načina, nekemično z vnosom parazitoidne osice krvavkinega najezdnika in kemično z uporabo insekticidov, predvsem v obdobju ko je populacija naravnih sovražnikov manjša. Tovrstnega škodljivca pogosto opazimo na fikusu, palmah in difenbahijah.
• VOSKASTA UŠ– podobno kot krvava uš, se hrani s sokovi in hranilnimi snovmi rastline gostiteljice. Najdemo jo predvsem na korenu listov, kjer se izrašča pecelj. Vidna je ko belo voskasto telo-kroglica. Možen pojav tega škodljivca je najhitreje opazen ob rumenenju listov v velikih količinah. Zatiranja v primeru ne prevelikih kolonij škodljivca, se lahko lotimo ročno, v primeru večjega števila le teh pa z uporabo insekticida. Ta škodljivec se pogosto pojavi na Fikusu benjaminu.
• RDEČI PAJEK- PRŠICA– niso žuželke, temveč so v resnici bliže pajkom. Pršice običajno tkejo svilnato mrežo. Če napadejo liste rastlin, poškodujejo rastlinsko tkivo, kar se opazi kot rumeneča mesta, ki se združujejo in je na koncu prizadet celoten list. Le ta porumeni, ovene in odpade. Zatiranje je mogoče po naravni poti, saj imajo pršice številne naravne sovražnike, najbolj učinkovito je to, da vzdržujemo nižjo temperaturo v prostoru pod 25 stopinj Celzija in višjo vlažnost nad 60%. Tem škodljivcem namreč zelo paše vroče in suho okolje.
• ČRNA IN ZELENA UŠ– listne uši so vsejede, drobne žuželke, velike med 1,5 in 5 mm različnih barv. Neposredno škodo povzročajo s sesanjem rastlinskih sokov, ter izločanjem medene rose na katero se naselijo glivice sajavosti, kar dodatno poslabša videz rastlin. Običajno se listi, ki so prizadeti začno kodrati, rumeneti in sušiti. Ugodno na njihov razvoj in širjenje vpliva suho in toplo okolje. Zatiranja tovrstnih škodljivcev se lahko lotimo z uporabo insekticidov, ali pa se poslužimo domačih pripravkov iz limonine in pomarančne lupinice, koprive ali rmana, rabarbare in čebule, ter pelina. Rastlino po prizadetih delih, lahko posujemo tudi z lesnim pepelom, ki ga pred tem presejemo.
• BELA MUHA– tega škodljivca prepoznamo po množičnem izletu belih insektov, ko premaknemo liste rastline. Škodljivca najdemo pretežno na spodnji strani listov, kjer sesa rastlinske sokove. Odrasle žuželke so bele in velike približno 2mm, ličinke pa so rjavkaste barve prisesane na liste. Na zgornji strani listov pa najdemo sivo prevleko, ki jo povzročajo glivice sajavosti. Pri zatiranju velik problem predstavljajo ličinke, saj imajo voščeni ščitek, ki je zelo odporen na insekticide, prav tako je težaven sam dostop z uporabo insekticidov zaradi položaja na spodnji strani lista. Zatiranje je potrebno začeti dovolj zgodaj, ko so populacije škodljivcev še majhne.
• DEŽEVNIKI– niso zaželjeni v substratih namenjenih eksotičnim sobnim rastlinam. Njihova težava v tem primeru je, da uničijo strukturne materiale v substratu, kar ustvarja premoker in ne zračen substrat, ki pa večini sobnih rastlin ne odgovarja, saj imajo te rade zračen in dobro odceden substrat.

SOBNE RASTLINE, KOT NARAVNI ČISTILCI ZRAKA ( benzen, formaldehid, ksilen, toluen, amonijak): spatifil ali samolist in taščin jezik