Rastline in dom

Oskrba zelenja v poslovnih prostorih

Ko se je človek  preselil iz narave v urbano sredino, je začel zopet imitirati naravo v svojih prostorih in s tem dokazal, da ga z naravo veže desettisočletij stara vez, vez s kamnom, živalmi in rastlinami. Kamen se je spremenil v sodobne gradbene elemente, živali, ki so še ostale, so udomačene, rastline pa so večinoma genetsko mutirane in skoraj že zamenjane s plastičnimi in svilenimi ponaredki. K sreči rastline vse bolj pridobivajo na veljavi in tudi svetovni trendi kažejo velik porast prodaje cvetja, naj si bo to kot rezano cvetje ali lončnice. In ravno lončnice so tisti del narave, ki si ga najraje prinesemo v notranje prostore in potem svetohlinsko prisegamo, da živimo v naravi.

In prav notranje ozelenitve so lahko tako raznovrstne, domiselne in izzivalne, samo če si jih resnično želimo. V Sloveniji doba ekskluzivnih notranjih ozelenitev šele prihaja, tako kot večina ostalih visokorazrednih hišnih dodatkov, kako se bo razvila, pa je odvisno od nas potrošnikov in globine našega žepa.

Nekaj dejstev o sobnih lončnicah

Še nikoli ni bilo toliko različnih lončnic na trgu. Vrtnarji vzgajajo nove sorte, da bi z njimi še bolje tržili. Z novejšimi načini razmnoževanja prihajajo mnogo hitreje do novih rezultatov, kar je nekoč lahko trajalo dolga leta. Za ljubitelje rastlin je raznolikost razveseljiva. Vrtnarji in vrtni centri organizirajo sezonske razstave, kjer se potrošniki lahko navdušujejo nad novostmi. Težnje vrtnarjev k novostim gotovo prinaša obogatitev sortimenta, in gotovo večkrat tudi dvomljivo primernost rastlin za stanovanja. Zunanje trajnice, ki nas v vrtu razveseljujejo skozi več let, prežive v stanovanju le nekaj tednov ali celo dni. Spomladanska primula npr., je artikel, ki ga kmalu zavržemo, če nam je seveda ne uspe kmalu presaditi v vrt, podobno je s ciklamami, ranunkulami, lončnimi azalejami ipd. Pa vendar so te rastlina s svojim življenjem za štirimi stenami neko obdobje pozitivno vplivale na bio sistem v stanovanju. Seveda pa od dražjih rastlin,  kot so večje palme, šeflere, dracene, juke, benjamini in podobne, pričakujemo daljše življenje. Veliko je pravih ljubiteljev rastlin, ki z ljubeznijo in spretnostjo negujejo rastline, da rastejo in uspevajo iz leta v leto. Tem ljudem rastline ne pomenijo le dekoracijskega artikla, temveč način zaposlitve in uživanja z naravo. Seveda pa je za večletno uspevanje sobnih rastlin potrebno  osnovno razumevanje narave.

Vir slik: Humko do.o.

Ko se odločamo za nakup rastlin, moramo vedeti, da ima vsaka rastlina določene zahteve po svetlobi, temperaturi ali zračni vlagi. Vedeti moramo, da vsaka sobna rastlina zahteva redno nego, ene več in druge manj. Pri nekaterih ni nič narobe, če so občasno bolj suhe, druge nam nikoli ne oprostijo, če jih pozabimo zaliti. Če izberemo rastline, ki potrebujejo le mehko vodo za zalivanje, teh ne bomo prepričali, naj se zadovoljijo s trdo vodo.

RASTNI DEJAVNIKI

SVETLOBA

Poleg temperature je svetloba najpomembnejši faktor pri izbiri sobnih ratlin. Nežno praprot (Adianthum) lahko močno južno sonce dobesedno scvre, med tem ko Yucca ali Beaucarnea v pogojih s premalo svetlobe sčasoma tako oslabita, da zaradi tega lahko propadeta. Kot vemo, sonce vzhaja na vzhodu, doseže na jugu najvišjo višino in se po horizontu spušča prozi zahodu. Južno okno je torej najsvetlejše. Dolžina osvetlitve je odvisna od geografske lege, pa tudi od letnega časa. Zgradbe v neposredni bližini, velika drevesa ali balkon direktno pred oknom zmanjšujejo količino svetlobe. Tudi zavese in senčila zmanjšajo svetlobo. Ne pozabimo na zatemnjena okna, pozimi je lahko za njimi premalo svetlobe za rastline.

Svetlobo merimo v Lux-ih; vrednost pomeni intenziteto, s katero je neka površina osvetljena. Meja za normalno rast je 2000 do 3000 lx. Naprava za merjene svetlobe je luxmeter.

Primer jakosti svetlobe na oblačen dan v začetku maja ob 13. uri:

  • Na prostem preko = 30.000 Lx
  • Za zahodnim oknom = 22.000 Lx
  • Za oknom – za dvema drevesoma, pred oknom je balkon = 2. 500 Lx
  • Za vzhodnim oknom 4.500 Lx (tanka zavesa), brez zaves 5.500 Lx

Rastline v stanovanju dobe svetlobo običajno le z ene smeri in lahko je opaziti, da se le te nagibajo v smeri svetlobe. Da bi to preprečili, rastline obračamo (vsak 2. dan za ¼). Ko rastlina nastavlja cvet, prenehamo z obračanjem, saj je lahko spremenjena smer svetlobe vzrok za odpadanje popkov. Za rastline bi bilo dosti bolj ugodno, če bi dobile svetlobo z dveh strani.

Vir slike: Humko do.o.

Za razvoj rastline je intenziteta svetlobe bistvenega pomena. Asimilacija (fotodinteza je pojav, pri katerem rastlina s pomočjo svetlobe v klorofilnih zrncih spreminja CO2 in vodo v sladkor in kisik) brez svetlobe ni mogoča, tudi klorofilna zrnca lahko nastajajo samo pri svetlobi. Pojav tankih, mehkih, bledo zelenih poganjkov je zunanji izraz rastlin na preskromno osvetljenost. Tudi premočna svetloba, zlasti vroči sončni žarki, številnim rastlinam lahko škodujejo (npr. priljubljena usambarska vijolica, ki je rastlina gozdov afriških gora, na premočni svetlobi odreagira z bledenjem listov, pojavijo se listni ožigi in rastlina počasi odmre).So rastline, ki so bolj ali manj občutljive glede svetlobe. Nekatere so glede svetlobe tako prilagodljive, da so sposobne celo obračati liste – v pomanjkljivi svetlobi proti viru svetlobe, ali stran, če je svetlobe preveč.

Večina sobnih rastlin dobro uspeva, če je vsaj 8 ur dnevno v območju rastline 2000 Lux-ov 9 –12 ur dnevno, Philodendron scandens, Dieffenbachia, Epipremnum, Spathiphyllum, Dracaena compacta  in podobne so zadovoljne s 1.000 Luxi.

Če želimo, da bodo rastline uspevale tudi v prostorih s premalo svetlobe, jim moramo pomagati z dodatno osvetlitvijo. Za dodatno osvetljevanje uporabljamo posebne asimilacijske luči, lahko neonske, metal halidne ali visokotlačne natrijeve svetilke, po novem pa predvsem LED svetilke s posebnim rastnim spektrom. Vedno preverite, če imajo svetilke svetlobni spekter med 300-800nm.  Neonske svetilke morajo biti v neposredni bližini rastline, 30 do 50 cm nad rastlino, saj se v  večji oddaljenosti svetloba razprši. Ostale svetilke pa se postavijo na primerno razdaljo po navodilih proizvajalca. Pazite, da svetilke ne oddajajo preveč toplote in so postavljene preblizu rastlin kar lahko povzroči ožige.

Tudi dolžina trajanja svetlobe je za rastline pomembna. Pri nekaterih rastlinah (božične zvezda, krizantema ) kratek dan stimulira nastavek cvetnih popkov, fuksija pa zacveti šele pri dolgem dnevu. Mnoge rastline veljajo za svetlobno nevtralne.

Vir slike: Humko do.o.

TEMPERATURA

Temperatura je za razvoj rastline prav tako pomembna kot svetloba. V sodobnih bivalnih in delovnih prostorih je običajna temperatura med 19 in 23 °C, kar bistveno omejuje izbor rastlin v prostoru. Nekoč običajne zimske sobne rastline (azaleje, kamelije, ciklame, klivije, primule in kalceolarije) se v teh prostorih ne počutijo več dobro. Bolj so jim ustezala stara stanovanja z grelnim telesom v drugem prostoru, brez suhega zraka, z nekaj stopinj nižjo temperaturo.

V sodobnih prostorih bolje uspevajo aralije, fatshedere, filodendroni, rojcisusi, ficusi, klorofitumi, od cvetočih še najbolje kalanhoje. Vsem rastlinam pa ustreza, če so nočne temperature za 2 – 5 °C nižje od nočnih.

Pogosto so rastline postavljene na okenskih policah, saj je še posebej v zimskih mesecih le tam dovolj svetlobe. Vendar pa moramo biti pozorni pri starih oknih, kjer pozimi lahko piha ali hlad prehaja skozi okno. Taka mesta niso primerna za anturijum, kroton, difenbahijo, božično zvezdo, epipremnum, ker so to rastline, ki so občutljive na mrzle noge. V zimskem obdobju, ko imamo manj dnevne svetlobe, je za večino rastlin primerno, da počivajo, kar pomeni, da prežive zimo na nižji temperaturi, ki ne vzbuja nove rasti, saj vemo, da so pozimi zrastli poganjki ali listi običajno slabotnejši, kar kvari izgled rastline. Tudi z zmanjšanim zalivanjem in dognojevanjem omogočimo počitek.

ZRAČNA VLAGA

Zračna vlaga je zelo pomemben rastni dejavnik. Rastline, ki izhajajo iz suhih savan (agave juke, kakteje, sukolente) dobro prenašajo suh zrak, medtem ko praproti, kalateje, medinile, eshinanti v teh pogojih le životarijo. Tudi fikus in monstera prihajata iz tropskih deževnih gozdov. Usnjati, grobi listi na spodnji strani prepreprečujejo izgubo vode, zato te rastline bolje prenašajo suh zrak. Debeli, svetleči listi na rastlini nam povedo, da ta rastlina ni občutljiva na nizko zračno vlago, medtem ko veliki, mehki listi v takih pogojih dobe poškodbe.

V sodobnih bivalnih in poslovnih prostorih je pozimi zrak vedno presuh. Pomagamo si lahko z vlažilci zraka ali pa v bližino rastlin na radiator postavimo ali obesimo posode, kamor nalijemo vodo. To je še posebej potrebno, če stoji rastlina na okenski polici, pod katero je vroč radiator. Rastlina v tam primeru ne sme stati v vodi, temveč le nad njo (npr. glinopor, perlit ali pesek). Vodo redno dolivamo, paziti pa moramo tudi na higijeno posode (alge, obloge soli).

SUBSTRATI za lončnice, posodvke

Substrati so mešanice različnih vrst zemlje in šote, raznih naravnih sestavin (lubje, mah, pesek, lava, plovec, perlit), pa tudi nenaravnih (higromul, kamena volna…). Znano je, da je veliko vrtnarjev imelo včasih svoje posebne mešanice, ki so bile nemalokrat prava skrivnost. Danes pa je v prodaji veliko različnih substratov in tudi večina vrtnarjev že uporablja namenske substrate za svojo proizvodnjo. Hkrati se na trgu bije tudi boj za cenene substrate, kateri se dostikrat izkažejo za nekvalitetne.

Ena bistvenih lastnosti substrata je njegova pH vrednost, še posebej, če presajamo določene rastline, ki zahtevajo specialni pH (azaleje, rododendroni, surfinije nujno  pH pod 5). Večina rastlin je zadovoljna s pH okrog 6 do 7. Še pomembnejša lastnost substrata je njegova struktura, ki mora biti stabilna. Tu gre za pravilno razmerje velikih in drobnih por, kjer se zadržujeta voda in zrak. Visoka vodna in zračna kapaciteta sta bistveni kvaliteti dobrega substrata.

Pri nakupu zemlje za sobne rastline ne smemo štediti. Samo visoko kvaliteten substrat lahko garantira dobro rast za več kot eno leto. Ko kupujemo zemljo, moramo biti pozorni na deklaracijo, kjer lahko izvemo več o sestavi substrata. ki poleg splošnih mešanic ponujajo tudi specialne mešanice za bonsaje, azaleje, bromelije, orhideje, kaktuse…Poleg osnovnih mešanic različnih vrst šote z dodatki ilovnatih delcev in gnojil, lahko substratu dodajajo kokosova vlakna, lubje, plovec, lavo. Izogibajte se poceni, nepreverjenim substratom na bazi komunalnih kompostov ali na sami beli šoti.

Vir slik: Humko do.o.

POSODE, LONCI…

Dobri, stari glinasti lonci so zopet v modi, saj so naravni, dihajo, opozarjajo nas na premočno zalivanje. Kadar vanje sadimo velike posodovke, ki stoje na prostem, so težki glinasti lonci stabilnejši v vetru. Toda kadar moramo te velike posode prenašati, ima lahka plastika prednost. Tudi čistijo se lažje, ali pa razkužuje. Glinasti lonci brez zunanje glazure seveda dihajo, prepuščajo vlago, ta pa pušča sledove na tleh oz. na pohištvu, kjer stoji. Zato moramo biti pozorni na podstavke.

Okrasni lonci so vse posode, kamor postavimo lončnico z osnovnim lončkom. Okrasna posoda rastlini še poudarja njeno naravno lepoto. Tu se resnično lahko oziramo na različne okuse, ko izbiramo materiale, oblike, barve, vzorce… Bistveno pri uporabi okrasnih loncev pa je, da nenehno pazimo, kaj se v resnici dogaja z našo lončnico, saj je veliko možnosti, da v posodi zastaja odvečna voda in če rastlina stoji  v tej vodi, lahko kaj kmalu propade.

Vir slike: Humko do.o.

Majhne posode, zasajene z več malimi rastlinami, imenujemo nasadki. Paziti moramo, da imajo posajene rastline enake potrebe po vodi, hrani in svetlobi. Podobno lahko kombiniramo večje rastline v koritih. Rastline lahko direktno posadimo (npr. hitrorastoče balkonske rastline), sobna korita pa zasajamo običajno drugače. Ker gre večinoma za velika korita, v katera gre veliko zemlje, korita običajno na dnu napolnimo z glinoporjem, nanj nasujemo zračen substrat v katerega posadimo rastline, določene kar v lončkih, da se korenine preveč ne razrastejo po koritu in rastline zato slabo rastejo. Te lončnice predhodno po potrebi presadimo, jim dodamo založno gnojilo – vsaki po njenih potrebah. Substrat v koritu rastlinam nudi oporo, vlago in hranila. Rastline na ta način lahko oskrbujemo po njihovih potrebah, če tudi le-te niso povsem enake. Previdni moramo biti le toliko, da pri zalivanju bolj zalijemo rastline, ki potrebujejo več vlage, saj sicer rastline ne bodo dobile več vode kot ostale, ki vlago vlečejo iz substrata.

Rastline pa lahko posadimo na polhidroponski način, tako, da v vodotesno koritopostavimo merilec nivoja vode, spodnjo polovico korita napolnimo z glinoporjem nanj postavimo izlončene sadike in jih obsujemo z zračnim substratom z najmanj 20 % grobega perlita. Skozi merilec nivoja nalijemo vodo do srednjega nivoja, rastline pa še kakšen mesec zalivamo na koreninsko grudo. Po tem času bodo korenine že pognale v glinopor in našle vodo in v njej raztopljena hranila. Za tak način potrebujete vodotesna korita ali posebne plastične vložke za navadna korita, merilec nivoja vode in posebna gnojila za hidroponiko.

Pomembno opravilo pri negi rastlin je presajanje lončnic. Presajamo vedno le v malo večji lonček, seveda le, če so korenine stari lonček že prerastle. Če je rastlina v prevelikem loncu obstaja nevarnost slabše rasti rastline, zakisanja zemlje, kar lahko vodi v propad korenin.

Vir slik: Humko do.o.

ZALIVANJE

Pogosto vprašanje: kako pogosto naj zalivamo to rastlino? Faktorji, ki vplivajo na porabo vode:

  • Temperatura
  • Svetloba
  • Zračna vlaga
  • Velikost rastline
  • Rastline z velikimi, mehkimi listi – rastline z malimi, usnjatimi listi
  • Obdobje glavne rasti – obdobje počitka
  1. Dobro spoznati rastlino
  2. Dobro opazovati rastlino v kakšnem obdobju je, kdaj močno raste, kdaj začne obdobje počitka, kdaj po počitku pričenja nova rast
  3. Poznati kapaciteto zemlje za vodo, npr. 1L peska vpije 1 dl vode; 70 % rastlini dostopna

1Lilovice         3,5 dl        55%

1L šote              9 dl          45%

To pomeni, da če v 1 L peščenega substrata vlijemo 1 dl vode, bo to optimum, v ilovnatem substratu bo ta količina le malo zalegla, medtem ko bo v šotnem substratu to nevarno mala količina. Vemo, da se šota nikoli ne sme čisto izsušiti, ker jo le stežka zopet namočimo.

Pa vendar na splošno povedano sobne rastline v preveliki skrbi zanje običajno preveč zalivamo. To vodi do koreninskih gnilob, odmiranja korenin, kar se lahko pokaže kot venenje rastline. Mi zmotno mislimo, da je rastlina žejna in jo zopet preveč zalijemo in – utopimo. Poškodbe od premalo zalivanja navadno niso tako tragične. Narobe je, zalivati vsak dan malo, mnogo bolje je enkrat izdatneje zaliti ter nato počakati, da rastlina porabi vodo.

Vir slike: Humko do.o.

Zalivati z vrha ali v podstavek? Oba načina sta po svoje pravilna, paziti pa moramo, da močimo le zemljo, nikakor pa ne »srca« rastline. Še posebej zvečer mora biti rastlina suha.

Ananasovke zalivamo v rozeto. Dobro je občasno pustiti, da se rozeta presuši, da se v njej ne naselijo alge. V rozeto  tudi dognojujemo in sicer s polovično koncentracijo gnojila.

Kdaj zalivati? Najbolje zjutraj, nikakor ne pri močnem soncu. Poleg hitrega izhlapevanja iz vrhnje plasti zemlje, bi kapljice vode na rastlini delovale kot leča. Pregrete rastline bi doživele šok od hladne vode. Najbolje je torej zalivati zgodaj zjutraj, da se substrat navlaži in rastlina posuši do takrat, ko jo sonce začne greti. Tudi zvečer ni dobro, saj čez noč tudi rastline mirujejo in korenine ter rastlina predolgo ostane mokra, v takih pogojih pa se glivice in bakterije lažje prerazmnožijo. Tudi temperatura vode je pomembna in sicer naj bi bila enaka talni temperaturi (okrog 20 °C).Na mrzlo vodo še posebej neugodno reagirajo vijolice, gloxinije, streptocarpi, božične zvezde…

Deževnica velja za mehko vodo, vendar je v industrijskih krajih lahko še nevarnejša od mestne vode, še posebej, če prej dolgo ni bilo dežja. Takrat nikar ne lovimo prvih dežnih kapelj oz. kapnice, kajti ta voda nosi nečistočo z ozračja in strehe in ni primerna za zalivanje naših lončnic.

Trdota vode je pogost problem. Merimo jo lahko v nemških dH stopinjah (do 7dH je mehka voda, preko 20 dH pa je ekstremno trda). Do 10 dH je uporabna za vse rastline, tršo vodo pa moramo za zalivanje občutljivejših rastlin mehčati. Destilirana voda je za zalivanje neuporabna, tako kot tudi za uživanje. Lahko pa ji dodamo ustrezna gnojila, ki vsebujejo tudi kalcijeva in magnezijeva in tako postane primerna za rastline

Rastline pa lahko posadimo na polhidroponski način, tako, da v vodotesno koritopostavimo merilec nivoja vode, spodnjo polovico korita napolnimo z glinoporjem nanj postavimo izlončene sadike in jih obsujemo z zračnim substratom z najmanj 20 % grobega perlita. Skozi merilec nivoja nalijemo vodo do srednjega nivoja, rastline pa še kakšen mesec zalivamo na koreninsko grudo. Po tem času bodo korenine že pognale v glinopor in našle vodo in v njej raztopljena hranila. Za tak način potrebujete vodotesna korita ali posebne plastične vložke za navadna korita, merilec nivoja vode in posebna gnojila za hidroponiko.

Pomembno opravilo pri negi rastlin je presajanje lončnic. Presajamo vedno le v malo večji lonček, seveda le, če so korenine stari lonček že prerastle. Če je rastlina v prevelikem loncu obstaja nevarnost slabše rasti rastline, zakisanja zemlje, kar lahko vodi v propad korenin.

DOGNOJEVANJE

Je možno na dva načina, s tekočimi ali vodotopnimi gnojili z zalivanjem ali s počasi topnimi založnimi gnojili Osmocote, katera dodamo zemlji. Osmocote se npr. sprošča v zemlji 4 – 6 mesecev pri temperaturi 20°C. Dognojujemo vedno le optimalno vlažne rastline, ne po listih (razen, če uporabimo foliarna gnojila), nikoli v soncu, tudi ne zvečer. Držimo se predpisane koncentracije, ne predoziramo, bolje je koncentracijo razdeliti na več blagih dognojevanj. Z dognojevanjem pričnemo 6 – 8 tednov po presajanju. V obdobju mirovanja ne dognojujemo. Rastline, ki so občutljive na visoko koncentracijo soli so večina orhidej, ananasovke, praproti, asparagus plumosus, kamelije, gardenije, primule… Te dognojujemo s polovično koncentracijo vsaka 2 tedna.

Vir slik: Humko do.o.

LED luč sunbrite
120W, 240W

LED luči lahko zagotavljajo celoten obseg valovnih dolžin, potrebnih za rast in razvoj rastlin. Pri drugih virih svetlobe to ni mogoče. LED Luči so veliko bolj priročne kot običajne HPS luči, katerih maksimum močno odstopa od spektra absorpcije rastlin v rastlinjakih.

Poleg tega lahko z LED diodami določimo barvo svetlobe za določeno fazo razvoja. Spekter absorpcije rastlin je mogoče prilagoditi s prilagodljivimi LED. Z našim spektrom SunBrite Green lahko natančno določite spekter glede na vaše potrebe za zdravo in učinkovito rast.

403,00 +Izberite možnosti

HUMKO Dobra zemlja
20L, 50L

Izboljšani vrtnarski substrat za presajanje zahtevnejših lončnic, balkonskih rastlin kot so begonije, novogvinejske vodenke, surfinije, za izboljšanje tal na vrtu.

Izboljšani vrtnarski substrat na osnovi Humko Flor mešanice z dodatkom perlita, frakcionirane šote in mikroelementov.

Takšna sestava je enaka profesionalnim vrtnarskim substratom za vzgojo lončnic in drugih zahtevnejših rastlin.

3,90 +Izberite možnosti

Bluetooth pametni senzor za rastline

Pametni žepni bluetooth senzor, ki meri 4 karakteristike. Vlago tal, pognojenost tal, svetlobo in temperaturo.

Aplikacija omogoča “real time” vpogled v kar štiri karakteristike – Vlaga tal, pognojenost tal, temperatura okolice in moč svetlobe. Aplikacija ima v podatkovni bazi 900 različnih priporočil vzgoje, prepozna pa lahko 3000 rastlin.
Senzor je vodotesen(IP5), baterija pa zadostuje za eno leto.

Primeren tako za notranjo kot zunanjo uporabo.

24,90Dodaj v košarico

Narava je v milijonih letih iznašla način za optimalno kroženje snovi, čas je, da ji pomagamo in sebi omogočimo bolj zdravo okolje in pogoje za življenje.

Tomaž Čufer Humko d.o.o. Bled

Nazaj na vse novice