Rastline in dom

Kaj se pozimi dogaja z rastlinami na vrtu?

Vsi vemo, da rastline pozimi mirujejo. Pomembno je, da še pravočasno v pozni jeseni poskrbimo za tiste, ki so v našem klimatskem podnebju ne prezimne. Čeprav se zaradi toplih jeseni, njih čas bivanja v zadnjem času podaljšuje pa nas o ne sme zavesti. Na vrtu lahko tudi pozimi uživamo v nekaterih zelenjadnicah, ki rodijo pozimi, to so ohrovti, radiči in motovilec. Trajnice so same poskrbele za svoje prezimovanje, večina se jih je skrila v tla, nadzemni deli rastline pa so odmrli oziroma porjaveli. Drevje in grmi so odvrgli listje in začeli z zimskim počitkom.

Zimsko mirovanje rastlin v zaprtem prostoru

Odvisno od posamezne vrste rastlin, se te razlikujejo med sabo saj nekatere tudi, ko jih prenesemo v zaprt prostor nadaljujejo z rastjo, druge preidejo v delno zimsko mirovanje in še vedno potrebujejo sončno svetlobo, spet tretje pa se pogreznejo v globok zimski spanec, te ne potrebujejo svetlobe, zalivanja ali gnojenja.

Vir slike: Pixabay

Situacija na okrasnem in sadnem vrtu

Pozimi je fino, da se iz višjega okrasnega drevja in grmovnic odstranjuje odvečno količino snega, da ne bi prišlo do lomljenja vej. Na nižjih grmovnicah pa sneg pustimo saj dobro deluje kot izolator toplote in ščiti rastlino pred zmrzaljo. Trajnice, ki smo jih pred zimo porezali in obdali z zastirko pozimi le redno pregledujemo, drugače pa od nas ne zahtevajo prav veliko dela. Če veliko hodite po trati, ki je prekrita s snegom, je tudi pametno odstraniti, saj se na teh mestih na trati lahko pojavi snežna plesen. Na sadnem delu vrta je fino, če smo za zaščito drevja poskrbeli že v jeseni in sicer, debla dreves zaščitili z različnimi sredstvi, kot so slama, koruznica in premazi za odvračanje. Na tak način se lahko rešimo tudi divjadi, ki lahko na našem vrtu pozimi povzroči nemalo preglavic.

Vir slike: Pixabay

Zelenjavni vrt

Na domačem vrtu se pozimi najde kar nekaj vrtnin, ki jih mraz prav nič ne moti. Do konca januarja nas bodo razvajali razni radiči in glavnati ohrovt, medtem ko brstični in listnati ohrovt delata celo zimo. Prav tako se na zimskem vrtu najde tudi zimska solata, blitva in motovilec, ki ga ni potrebno pokrivati s kopreno. Poleg prej omenjenih na vrtu in v rastlinjakih prezimi tudi azijska zimska zelenjava in por.

Vir slike: Pixabay

ZGORNJI SLOJ
50l in 1000l Big Bag

Je specialni substrat, sestavljen iz najboljših komponent za dobro rast zelenjavnih sadik: -vrtna zemlja, kompost, humus deževnikov, biooglje, lesna vlakna, šota, zeolit, lava in plovec.

Substrat je inokuliran z cca. 1.800 sporalel in veziklov simbiotskih gljiv, ki izboljšajo izkoristek talnih hranil.

  • PE potiskana embalaža 50L
  • Big bag vreča 1m3, razsuto
  • Dovoljeno v ekološki pridelavi

https://humko-shop.si/izdelek/dvignjena-greda-3-zgornji-rastni-sloj/

SREDNJI SLOJ
70l in 1000l Big Bag

Je tradicionalno polnilo za tople grede to je slamnati konjski gnoj, ki deluje kot grelec zemlje in gnojilo za eno ali dve leti. Slamanti gnoj se naloži na drenažni sloj in dobro utrdi.

S tem bo zaradi fementacije sproščal toploto dva meseca in grel gornji rastni sloj, če pa je greda pokrita, bodo rastline rastle v ogrevani gredi. Za toplo spomladansko gnojenje, je potrebno srednji sloj vsako pomlad naložiti na novo, drugače pa deluje kot gnojilo za zgornji sloj dve leti.

  • PE potiskana embalaža 70L
  • Big bag vreča 1m3, razsuto
  • Dovoljeno v ekološki pridelavi

https://humko-shop.si/izdelek/dvignjena-greda-2-srednji-kompostni-sloj/

SPODNJI SLOJ
70l in 1000l Big Bag

Je mineralno – organska mešanica za drenažno zadrževalni sloj na dnu visoke grede. Drenažni sloj je sestavljen iz lave, lubja, sekancev in zeolita.

Vsaka komponenta ima svoj namen zadrževanja hranil, vode in mikrobiološkega potenciala, da se korenine ugodno razvijejo v spodnjih plasteh visoke grede.

  • PE potiskana embalaža 70L
  • Big bag vreča 1m3, razsuto
  • Dovoljeno v ekološki pridelavi

https://humko-shop.si/izdelek/dvignjena-greda-1-spodnji-drenazni-sloj/

V hidrolizatu huminskih in fulvinskih kislin je identificiranih 18 aminokislin: nevtralne (glicin, valin, alanin, levcin, izolevcin); dikarbonske (asparagin, gautamin, ornitin); okso kisline (treonin, serin); ciklične (prolin, fenilalanin, tirozin), bazične (arginin, lizin, histidin); kisline, ki vsebujejo žveplo (cistin, metionin). Stranski produkt pri ekstrakciji huminskih kislin je tekoči huminski izboljševalec tal, ki omogoča tvorbo huminsko koloidnih kompleksov v tleh, preprečuje zbitost tal, izboljša drenažo in zračnost v tleh ter posledično vpliva na višjo biološko aktivnost.

Narava je v milijonih letih iznašla način za optimalno kroženje snovi, čas je, da ji pomagamo in sebi omogočimo bolj zdravo okolje in pogoje za življenje.

Tomaž Čufer Humko d.o.o. Bled