Rastline in dom, Urejanje okolice

Balkonsko cvetje, izbor in vzgoja

Dragi ljubitelji cvetja!

Slovenske balkone in terase vsako leto krasijo najlepše zasaditve. Ker se bliža tisti čas v letu, ko vsi že nestrpno premišljujemo kakšen izbor rastlin si bomo izbrali letos, smo vam v tem prispevku pripravili predstavitev najbolj znanega in uporabljenega asortimaja balkonskega cvetja in novosti, ter najboljše nasvete za nego le teh.

Balkonsko cvetje

Ko se vozimo ali sprehajamo skozi naselja, najprej opazimo cvetoče balkone in okenske police, cvetje pa se prav tako bohoti v vsej svoji lepoti ob robovih teras, ob vhodih in drugih primernih mestih okoli hiše. Pogosto opazimo tudi obešanke, v katerih so zasajene razne cvetoče in strukturne rastline. Tako cvetje postaja del vsakdana in prav je, da skrbimo za urejenost naših domov in okolice.

Slovenski balkoni prav zagotovo, ne zaostajajo glede zasaditev cvetja okrog domov, v primerjavi s tujimi deželami. Nekoliko več truda in znanja bi morali vključiti v javne površine in mi vrjamemo, da nam bo tudi to uspelo. Tako bomo lahko občudovali lepe nasade tudi na javnih površinah in ne samo za ograjami hiš.

              

Vir slik: Pixabay

Druga zasaditev med slikami, pa najbolj obeta kajne?

Najpogosteje uporabljene rastline

Pelargonija

Pelargonije so zagotovo najbolj priljubljene okenske in balkonske rastline. Koliko, jih vsako leto cveti v slovenskih domovih ne vemo. Poznamo okoli 250 vrst pelargonij, od tega jih je 200 iz južne in jugovzhodne Afrike. Zanimive vrste so doma še v Avstraliji, Mali Aziji, Saudski arabiji, na otokih Svete Helene in Madagaskarju. leta 1701 pa so prve prišle na evropska tla. Žlahtnitelji so tako vzgojili številne križance in zato lahko leta 1870 najdemo 604 sorte pelargonij, od tega le 20 visečih sort, kar 220 s pisanimi listi in že 43 s polnjenimi cvetovi.

V prvi polovici prejšnjega stoletja so se pojavile pelargonije s pisanimi listi, sprva dvobarvne, leta 1858 pa prva tribarvna sorta. Vse dobro uspevajo le na sončnih legah. Najstarejša sorta pelargonije, ki je še danes izredno razširjena, je roza cvetoča bršljanka Ville de Paris. Prvič so jo poimenovali leta 1786. V 19. stoletju so se roza bršljinki pridružile še rdeča in lila, ki sta nastali z mutacijo.

         

Vir slik: Pixabay

Vsestranskost pelargonij:

  • najpogosteje zasajamo pelargonije v korita, ki nam polepšajo hišo in okolico
  • na gredice sadimo zlasti pelargonije pokončne rasti z enojnimi cvetovi in pisanolistni hibrdi
  • oživlja se stara umetnost vzgoje pelargonij s krono na stebelcu, za to so najprimernejši hibridi conalk
  • skupine dišečih pelagonij je industrijsko pomembna zaradi geranijevega olja
  • za vzgojo bonsai pelargonij so primerne tiste sorte, ki olesenijo, z drobnimi listi in se dobro razraščajo
  • 13 vrst pelargonij se je prilagodilo puščavskim razmeram in se preoblikovale v sočnice ( sukulentna zbirka)
  • zjutraj odtrgan cvet polnjene pelargonije zdrži v vazi dober teden

Fuksija

Fuksija je doma v vlažnih gozdovih Mehike in J Amerike. Poimenovali so jo po botaniku Fuchsu. V Evropo so prinesli prve fuksije ped 124 leti. Rod fuksij združuje 100 vrst. Čiste vrste so v vrtnarski vzgoji redke. Uporabljene so bile za križanje. Ocenjujejo, da so vzgojili 8000 hibridov. Danes gojimo le ozek izbor sort. Zanimanje za fuksije je vedno večje, odlično uspevajo na balkonih, ki so obrnjeni proti vzhodu, ali na terasah z jutranjim sooncem ter na južnih, zahodnih ali severozahodnih legah s popoldanskim sonce. Nekatere sorte so na soncu celo lepše. Sorte z manjšimi listi lahko privadimo na sonce.

Spomladi se morda težje odločimo za nakupfuksij, saj večina sort še ne cveti. Zato spomladi ne hitimo z nakupom sadik fuksij, ker so občutljive na temperature. Posadimo jih v prostorna balkonska korita, večje sklede, viseče košare ali na gredice. Uporabimo kvalitetne substrate in vse poletje izdatno zalivamo in gnojimo.

           

Vir slik: Pixabay

Glede na rast razdelimo fuksije v 4 skupine:

  • pokončne sorte
  • nižje, kompaktne, močno razraščene sorte
  • prevešajoče, močno rastoče rastline
  • sorte, kjer številni poganjki elegantno prevešajo

Priljubljene so tudi visokodebelne fuksije, pri nas pa so najbolj zaželjene viseče fuksije s polnjenimi cvetovi. Listi so običajo zeleni, lahko pa tudi rdečkasti na spodnji strani, povsem rdeči, bronasti, rumeni ali celo pisani. Cvetovi so posamični v zalistju ali v grozdih. Poleg svetov so pri fuksijah zanimivi popki, ki so vseh mogočih oblik in barv. Sortam, ki so nagnjene k tvorbi mesnatih plodov le-te redno odstranjujemo ali pa iz dozorjenih pripravimo okusno marmelado.

Vodenka

Novogvinejske vodenke gojimo šele slabih 30 let, saj so vzgojili prve križance leta 1970. Kot ježe iz samega imena razvidno, je domovina ”sončnih” vodenk Nove Gvineja. Za njih je značilno, da pri nizkih temperaturah odvržejo liste, zato jih spomladi postavimo na prosto šele po ledenih možeh. Lepo uspevajo na sončnih in polsenčnih mestih, posadimo jih lahko v velika korita ali sklede, viseče košare ali na gredo. Vodenke redno zalivamo in gnojimo, tako bodo cvetele brez prestanka do prvih jesenskih ohladitev.

Odlikujejo jih veliki svetovi v različnih odtenkih rdeča, roza, vijola, oranžna ali bela barva. Tudi dvobarvne sorte niso redke. Novejše sorte so kompaktne rasi in imajo dekorativne liste. Zlasti ob deževju je priporočljivo odstranjevati odcvetele cvetove in odmirajoče liste, da preprečimo pojav plesni. Če se na listih pojavijo uši, pravočasno ukrepajmo. Poleti pa jih rade napadejo pršice. posebno priljubljene so mini novogvinejske vodenke, imenovane Bonita, ki v višino ne zrastejo več kot 10 cm.

             

Vir slik: Pixabay

Lantana

V Evropo so lantano ali spremljevalko prinesli že pred dobrimi 300 leti. Njena domovina so tropski predeli Amerike, južne Afrike in Antili. Najbolje uspeva na toplih, sončnih legah, zaščitena pred vetrom. Spremljevalko posadimo v večja korita, prostorne sklede ali na gredo. Za bogato cvetenje jo redno zalivamo in intenzivno gnojimo ter redno odstranjujemo plodove, ki se pri nekaterih sortah razvijejo iz cvetov.

Cvetovi, združeni v socvetja, spreminjajo barvo, po čemer je rastlina dobila ime. Enega najlepših cvetov z oranžno sredino in škrlatnim obrobjem ima priljubljena kompaktno rastoča sorta. Bolj bujne rasti so lantane z rožnatimi cvetovi in sorti, ki imata enobarvne bele ali rumene cvetove. Podobno kot pri fuksijah, je potrebno zatirati rastlinjakovo ščitasto uš, sicer pa je spremljevalka zdrava, brez bolezni.

               

Vir slik: Pixabay

Begonija

Rod begonij je zelo obsežen. Poleg različnih lončnih gojimo enoletno vednocvetočo begonijo in gomoljne begonije. Gomoljne begonije razmnožujemo z delitvijo gomoljev, setvijo, v zadnjem času pa s potikanjem vrhnjih potalnjencev. Spomladi z nakupom ne hitimo, ker so vse gomoljne begonije občutljive na nizke temperature. Sicer pa so vedno bolj priljubljene gomoljne begonije nezahtevne. Odcevteli cvetovi sami odpadejo, če so izpostavljene dežju, jih po potrebi poškropimo proti pepelasti plesni.

                  

Vir slik: Pixabay

Najpomembnejše skupine gomoljnih begonij so:

FLORIBUNDA- te so najpogosteje gojene, so kompaktne rasti, visoke 25 – 35cm.  Polnjeni cvetovi različnih barv.

PENDULA- rastline sprva rastejo navzgor, pozneje se previsijo zaradi teže cvetov.Vetrovnih mest ne prenesejo. Odlične so za sajenje v viseče košare.

MULTIFLORA- sem spadajo bogato cvetoče, nizke sorte. Gojimo jih v večjih lončkih, skledah, koritih in gredah. uspevajo na soncu in v polsenci.

GRANDIFLORA IN GRANDIFLORA COMPACTA- gomoljne begonije iz teh skupin ne prenesejo direktnega sonca, zato jih sadimo v polsenco ali gojimo na vzhodnih oknih. Rastline bujno rastejo, imajo kompaktno rast, cvetovi pa so veliki 8 – 15cm.

Surfinija

S surfinijami se Slovenci srečujemo že več let. Priznati moramo, da so se pošteno vrasle v srca gojiteljev balkonskega cvetja. Kljub temu da je surfinija ob ustrezni negi izredno hitro rastoča in cveoča cvetlica, pa hkrati velja tudi za eno zahtevnejših balkonskih in okenskih rastlin. Sadike so pogosto ob prinašanju iz različnih vrtov in ob vegetativnem razmnoževanju, okužene z virusi. Prenašalci so tudi školjivci ( uši, tripsi), s katerimi se srečujemo pri gojenju surfinij. Trenutno ogroža surfinije več različnih virusov.

Sadike surfinij posadimo v prostorna korita, ki imajo podstavek, v viseče košare ali na grede. Substrat za sajenje mora biti hranilen, srednje zračen, po možnosti z dodatkom hidrogela. Imeti mora ustrezen ph ( 5-5,6), za preprečevanje kloroze. S surfinijo sadimo rastline, ki imajo podobne zahteve in so dovolj bujne rasti, da jih le-ta ne preraste. Surfinije moramo redno in obilno zalivati in dognojevati. Štiri do pet tednov po sajenju začnemo rastline enkrat do dvakrat na teden gnojiti z vodotopnimi gnojili- Humko gnojilo za zelenje in cvet in Humko gnojilo za cvet).

Najpogostejša bolezen surfinij je pepelasta plesen. Spoznamo jo po belkasto moknati prevleki, ki se pojavi na listih, kasneje pa jo opazimo na vseh delih rastline. Plesen rastlino zelo izčrpa, zaradi česar lahko propade. Pri gojenju surfinij, moramo zatirati listne uši, tripse, ščitaste uši in v vročem poletju pršico.